Zgodovina: Slovenci v 20. stoletju

Jugoslovanski odbor

1915

Ustanovijo ga v Parizu, zastopal pa je v AO živeče Slovence, Hrvate in Srbe. Vodil ga je Ante Trumbić

Krfska deklaracija

1917

Predvidela povojno ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kot demokratično parlamentarno kraljevino pod upravo srbskega kralja Karađorđevića

Majniška deklaracija

1917

Vodja SLS, dr. Anton Korošec na zasedanju državnega zbora na Dunaju predstavi Majniško deklaracijo, ki zahteva demokratično jugoslovansko državo znotraj AO

Niška deklaracija

Dec 7, 1917

Cilj deklaracije je širiti državo Kraljevine Srbije še na ozemlje Hrvatov in Slovencev

Narodni svet za Slovenijo in Istro

1918

Ustanovijo narodni svet, ki predstavlja interese vseh treh slovenskih strank

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov

1918

V Zagrebu ustanovijo skupno predstavniško telo

Narodna galerija

1918

Poleg galerije Slovenci dobimo v istem letu še Ljubljanskoi filharmonijo in Akademijo znanosti in umetnosti

Manifest Karla I.

Oct 16, 1918

Karel I. bil pripravljen preurediti monarhijo v zvezno državo vendar manifesta Narodni svet SHS ni odobril

Razglasitev Države SHS

Oct 29, 1918

Država ni bila mednarodno priznana, obstajala pa je samo 1 mesec. Slovesnost ob razglastivi je bila na Kongresnem trgu. Anton Korošec se je dogovarjal o načinu združevanja jugoslovanskih državnih tvorb

Združitev v Kraljevino SHS

Dec 1, 1918

Zaradi pritiskov Italije na ozemlje Slovencev in Hrvatov se se združile Kraljevina Srbija in Kralj. Črne gore ter Država SHS v Kraljevino SHS. Pogoje je narekovala Srbija

Prva slovenska univerza

1919

Pomenila je izpopolnitev slovenskega šolskega sistema. Spoli so postajali enakopravnejši, znanost je napredovala, vrnili pa so se številni znanstveniki

Dogovor v Rapallu

1920

Določi Rapalsko mejo na Z ozemlja Slovencev

Južna Koroška - plebiscit

Oct 10, 1920

Razdeljeno območje na cono A in B. Prebivalci se odločijo v kateri državi želijo živeti

Vidovdanska ustava

Jun 28, 1921

Ustava Kraljevine SHS nastala na Vidov dan. Na volitvah v ustavodajno skupščino sta največ glasov dobili stranki, ki sta zagovarjali centralno oblast, NRS in JDS. Stališča manjših strank niso upoštevali. Velika pooblastila je dobil kralj, zagotovljene pa so bile nekatere temeljne svoboščine.

Obdobje parlamentarizma

Period: Jun 28, 1921 to Jan 6, 1929

Najmočnejša je bila Narodna radikalna stranka, podpora strankam je bila razdrobljena po narodih. Leta 1928 Stjepana Radića (HKS) ustreli Puniša Račić (NRS), kar vodi v politično napetost med Hrvati in Srbi

Šestojanuarska diktatura

Jan 6, 1929

Kralj Aleksander razpusti parlament in prepove politične stranke in sindikate. Nova vlada je bila odgovorna le njemu. Oktobra 1929 kralj preimenuje državo v Kraljevino Jugoslavijo.

Oktroirana ustava

1931

Vsiljena ustava, ki je dopuščala ustanavljanje političnih strank, stopnjuje se nezadovoljstvo in gospodarska kriza, leta 1934 pa kralja Aleksandra ubijejo v Marseillu

Priključitev Avstrije k Nemčiji

1938

Osvobodilna vojna

Period: 1941 to 1943

Vodstvo OF poleti 1941 pozove Slovence na oborožen upor proti okupatorju. Prvi veliki upor je bil decembra 1941 na Gorenjskem, sledil je upor v Dražgošah januarja 42 - Cankarjev bataljon. Prvo večje osvobojeno ozemlje dobijo spomladi 42. Podpišejo Dolomitsko izjavo, ki daje premoć komunistični partiji v vodstvu OF. Marca 43 zmagajo partizani v Jelenovem žlebu nad Ribnico

Pristop Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu

Mar 25, 1941

S tem se je Kralj. Jugoslavija vključila v interesni krog osi. Pojavile so se demonstracije.

Državni udar po pristopu k Trojnemu paktu

Mar 27, 1941

General Dušan Simović prevzame vlado, kralj pa postane 17 letni Peter Karađorđević

Bombardiranje Beograda

Apr 6, 1941

Hitler s prodorom nemških, italijanskih in madžarskih kopenskih sil porazi jugoslovansko vojsko.

Neodvisna država Hrvaške

Apr 10, 1941

Vodili so jo ustaši (hrvaško, po fašističnem vzoru organizirano gibanje)

Priključitev Prekmurja k Madžarom

Apr 16, 1941

V aprilski vojni ta del zasedli Nemci, vendar so ga dali v upravo Madžarom. Malce manj nasilni do Slovencev kot Nemci, prepovedali so slovenščino

Podpis kapitulacije

Apr 17, 1941

Vlada je emigrirala na ozemlje pod VB, državni predstavniki pa so podpisali brezpogojno kapitulacijo

Osvobodilna fronta slovenskega naroda

Apr 26, 1941

Vodili so jo komunisti, najštevilčnejši pa so bili krščanski socialisti. Njen cilj je bil osvoboditev domovine in prevzem oblasti. Vspostavijo VOS, poleti 1941 začnejo ustanavljati partizanske čete. OF zasede vlogo političnih voditeljev na Slovenskem, januarja 1942 pa objavijo svoje temeljne točke, ki so podobne londonskim točkam.

Priključitev Ljubljanske pokrajine k ITA

May 3, 1941

Ljubljano z okolico, Notranjsko in Dolenjsko so združili v Ljubljansko pokrajino in si jo priključili. Pokrajina je dobila poseben status

Slovenska zaveza

1942

Zaveza SLS, liberalne stranke, socialistov in sredine, ki naj bi bila konkurenčna OF, vendar propade po dveh letih

Državljanska vojna

1942

Združitev v protipartizanski tabor in vaške straže. Oboroževali in plačevali so jih Italijani. Pride do državljanske vojne med OF in vaškimi stražami, razvije pa se sredinski tabor

AVNOJ oz. PSNOJ

1942

Je najvišje partizansko predstavniško telo

1. zasedanje AVNOJ-a

Nov 26, 1942

V bihaću, kjer potrdijo federalne ureditve države in obsodijo četnike. Zaveznike prosijo za potrditev partizanom kot enakovredne zaveznike

Vojna na Slovenskem ob kapitulaciji Italije

1943

Poleti 1943 se partizanske enote pomaknejo na ITA okupacijsko območje in razorožijo ITA vojsko. Z novo opremo porazijo četnike in vaške stražarje. Okrnjena nemška vojska jeseni 1943 sproži ofenzivo na osvobojeno ozemlje.

Slovensko domobranstvo

1943

Enota za boj proti partizanom, ki prisega okupatorju. Zadolženi so za varovanje prometnih povezav. Največji obseg so imeli leta 1944 z 18.000 pripadniki.

Konferenca v Teheranu

1943

Novembra 1943 so v Teheranu sklenili, da Titove partizane priznajo kot sobojevnike proti fašistični nemčiji. Podporo, prej namenjena četnikom, zdaj dobijo partizani.

Kapitulacija Italije

Sep 3, 1943

Partizani zasedejo Ljubljansko pokrajino. Zasedejo jo tudi Nemci, partizani pa obračunajo s četniki.

2. zasedanje AVNOJ-a

Nov 29, 1943

Jajce, AVNOJ dobi zakonodajno vlogo. Ustanovijo NKOJ, njen predstavnik je Tito. Zahtevajo priključitev Primorske k YU.

Slovenski narodni odbor

1944

Po kapitulaciji preneha deloveti Slovenska zaveza, ustanovijo narodni odbor. Odbor ni imel vpliva na politično delovanje na Slovenskem. Domobrance in četnike so razglasili za slovensko vojsko, bili pa so protinemško usmerjeni. Niso več priznavali begunske vlade v Londonu

Zasedanje SNOO v Črnomlju

1944

Vlogo zakonodajnega organa na Slovenskem je imel SOOO, ki se je preimenoval v SNOS

Agrarna reforma

1945

Razlastili so stare lastnike zemlje in jo dali v upravo malim kmetom ali agrarnim interesentom

Konec vojne na Slovenskem

May 9, 1945

Cilj YU vojske je bil , da bi enote zasedle celotno ozemlje, ki bi ga po vojni zahtevali zase. Zadnje nemške enote so se predale 15.5 1945 pri Poljanah na Koroškem

Enotna začasna vlada

Jul 3, 1945

Leta 1944 slutijo konec vojne, Tito in Šubašič podpišeta sporazum, da bodo po vojni izvedene demokratične volitve. Začasno imenujejo Demokratična federativna Jugoslavija. Tito postane predsednik vlade, Šubašič pa zunanji minister

3. zasedanje AVNOJ-a

Aug 7, 1945

Beograd, AVNOJ se preoblikuje v zvezno skupščino

Povojne volitve

Nov 11, 1945

Edini kandidat na volitvah je Ljudska fronta s Titom na čelu, opozicijo so ustrahovali ali zaprli. Volile so lahko tudi ženske

Federativna ljudska republika Jugoslavija

Nov 29, 1945

Razglašena je FLRJ in 30.1.1946 sprejmejo ustavo, ki je kopija SZ ustave

Volitve v ustavodajno skupščino SLO

1946

Na volitvah sodeluje samo lista Osvobodilne fronte

Prva petletka

Period: 1947 to 1952

Največ sredstev namenili gradnji elektrarn in težki industriji. Zapostavili so predelovalno industrijo in kmetijstvo

Slovenska ustava

Jan 17, 1947

Ustavodajna skupščina izglasuje slovensko ustavo, ki je vezana na FLRJ. Slovenija dobi zastavo in grb, vendar izgubi vojsko, centralizira se gospodarstvo

Informbirojevski spor

Period: 1948 to 1953

SZ je KPJ obtožila da ne sledi boljševiški doktrini. Prekinejo se odnosi med SFRJ in SZ, Jugoslavija pa z informbirojevci obračuna tako, da jih pošlje na Goli otok

Gibanje neuvrščenih

1961

Je imelo prvo srečanje v Beogradu. Jugoslavija je navezovala stike tako na V kot na Z, državljani pa so dobili potne liste

Nova ustava

1963

FLRJ se preimenuje v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ)

Razglasitev neodvisnosti Slovenije in Hrvaške

Jun 25, 1991

Slovenija razmeroma brez vojn, Hrvaška se zaplete v dolg boj z jugoslovansko zvezno vojsko

Boji med Bošnjaki in Srbi

Period: 1992 to 1995

Genocid pri Srebrenici

1995

OZN pokaže nemoč, ko Srbi pobijejo okoli 8000 neoboroženih Bošnjakov