-
Rojstvo Borisa Pahorja
V Trstu se je rodil Boris Pahor v slovenski družini. Oče Franc je bil doma iz Kostanjevice na Krasu, mati Marija Ambrožič pa iz Pristave pri Šempetru (danes Pivka). V času Habsburške monarhije je bil oče uradnik v avstrijski upravi, v Italiji pa ulični prodajalec. -
Italija v prvih letih po prvi svetovni vojni, krepitev fašizma
Benito Mussolini je bil prvotno po političnem prepričanju socialist, po prvi svetovni vojni leta 1919 pa je ustanovil fašistično bojno skupino (Fascio di combattimento; fasces – snop protja s sekiro je bil v starem Rimu simbol oblasti, ki so ga nosili liktorji pred konzuli). Leta 1921 je Mussolini ustanovil Nacionalno fašistično stranko (PNF), naslednjega leta se je čutil že dovolj močnega za pohod na Rim, s katerim je želel prevzeti oblast, namesto šibke liberalne vlade. -
Nemčija po končani prvi svetovni vojni in Versajska mirovna pogodba
Nemčijo je po končani prvi svetovni vojni zajela kriza. Po Versajski mirovni pogodbi so ji bile naložene vojne reparacije, izgubila je ozemlja (npr. Alzacijo in Loreno in številna druga). Državo je zajel revolucionarni val, oblast so prevzeli socialni demokrati in razglasili republiko. Vladalo je pomanjkanje, brezposelnost, inflacija, draginja. V takšni situaciji so želele oblast prevzeti skrajne politične sile kot so bili komunisti in nacionalsocialisti. -
Požig Narodnega doma v Trstu in Boris Pahor
Leta 1920, star komaj sedem let, je bil Boris Pahor priča požiga slovenskega Narodnega doma, ki so ju požgali italijanski fašisti. Spomin na ta dogodek je zapisal v zbirki Kres v pristanu (v ponatisu naslovljeno Grmada v pristanu) in romanu Trg Oberdan (na tem trgu je stal Narodni dom, trg se je imenoval po it. iredentistu iz 19. stoletja Gugliemu Oberdanu). -
Fašistični prevzem oblasti
Kralj Viktor Emanuel III. je leta 1922 Mussoliniju podelil mandat za sestavo vlade. Mussolini in fašisti so zavladali Italiji. Oblast je utrjeval z ustrahovanjem, terorjem in umori nasprotnikov. Leta 1923 je stopil v veljavo nov volilni zakon, po katerem je zmagovalna stranka na volitvah prejela dve tretjini poslancev v parlamentu. Leta 1924 je po volitvah dvotretjinska večina pripadla PNF. Ko so umorili socialističnega poslanca Giacoma Matteottija, je opozicija izstopila iz parlamenta. -
Poskus puča v Münchnu
Dne 24. 2.1920 je bila v Münchnu ustanovljena Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, ki jo je vodil Adolf Hitler. Novembra 1923 je želel s pučem v Münchnu prevzeti oblast, a neuspešno. Za eno leto je bil zaprt in v tem času napisal delo Mein Kampf kot program bodočega delovanja. Vzroke za krizo je pripisal demokraciji, Weimarski republiki, Versajski mirovni pogodbi. Krivdo za poraz v vojni je pripisal socialnim demokratom in Judom. Poveličeval je arijsko raso. Ustanovil je SA oddelke. -
Šolska reforma ministra Giovannija Gentila
Leta 1923 so v Italiji uvedli šolsko reformo fašističnega politika in ministra, filozofa in učitelja Giovannija Gentila (imel se ja za filozofa fašizma in pomagal uveljavljati fašistično mentaliteto). Reforma je bila uvedena postopoma s petimi zakonskimi podakti (31.12.1922, 6.5.1923, 16.7.1923, 30.9.1923, 1.10.1923). Zreformo je bilo ukinjenih ok. 400 slovenskih (in hrvaških) šol v Julijski krajini, učitelje so konfinirali na jug Italije, v kolikor niso zbežali. -
Gentilijeva šolska reforma in Boris Pahor
V šolah je bila slovenščina prepovedana. Gre za etnocid nad Slovenci. Učence, ki so govorili v slovenščini so tepli, pljuvali, zapirali. Boris Pahor je nato šolanje nadaljeval v italijanščini.
O nasilju nad slovenščino pa Pahor piše v pretresljivi črtici Metulj na obešalniku iz zbirke Grmada v pristanu iz leta 1972 (prvotno izdana pod naslovom Kres v pristanu leta 1959). -
Fašistični totalitarni sistem
Fašisti so uvedli totalitarni sistem. Prepovedane so bile vse politične stranke, razen PNF. Ukinjeni neodvisni sindikati, s cenzuro so nadzirali tisk, radio in film. Sodišča so sodila za politične delikte. Tajna policija OVRA je preganjala nasprotnike. Šolstvo in kultura sta vzgajala mladino v lojalne državljane. Gojili so kult osebnosti, Mussolini je postal vodja (Duce). Uvedli so korporativni družbeno-ekonomski sistem, izboljšali gospodarstvo (preskrbo, valuto, z javnimi deli brezposelnost). -
Lateranski konkordat
Dne 11. februarja leta 1929 so z Lateranskim konkordatom uredili odnose s Katoliško Cerkvijo, kar je bilo v Itailji kot katoliški državi pomembno dejanje. -
Pahorjevo šolanje na gimnaziji in fakulteti
Po končani osnovni šoli se je Pahor vpisal na italijansko klasično gimnazijo v okviru škofijskega semenišča v Kopru in maturiral leta 1935. Ker mu mature niso priznali je med vojno še enkrat maturiral v Bengaziju. V Gorici je študiral teologijo, a je študij opustil. Po vojni je leta 1947 diplomiral na Univerzi v Padovi s temo Ekspresionizem in neorealizem v liriki Edvarda Kocbeka. -
Hitler postane kancler
Na volitvah leta 1928 je NSDAP prejela 2,6 % glasov, na volitvah leta 1932 pa je s 37 % zmagala in prehitela do tedaj vodilno socialno demokracijo. Predsednik nemške države feldmaršal Paul von Hindenburg, znan iz prve svetovne vojne, je kljub pomislekom leta 1933 Hitlerju podelil mandat za sestavo vlade. Hitler je postal kancler. Že istega leta je začel utrjevati oblast in prepovedal komunizem (obtožil jih je požiga Reichstaga). -
Nacistični totalitarizem
Nemčija je postala totalitarna država, dovoljena je bila le NDSAP. Hitler je dosegel velika pooblastila ter postal Führer (Vodja). V 'noči dolgih nožev' 30.6.1934 je obračunal z SA in ustanovil varnostne oddelke SS (Sutzstaffeln), znotraj katerih je delovala tudi tajna policija Gestapo. Ustanavljalii so koncentracijska taborišča, kamor so zapirali politične nasprotnike, Jude, Rome, homoseksualce idr. S cenzuro so nadzirali medije, šolstvo in kulturo podredili utrjevanju nacistične ideologije. -
Nacistična propaganda
Veliko vlogo je imela propaganda, ki je slavila nacistično ideologijo in 'novi red'. V gospodarstvu so uvedli korporativizem in ga izboljšali s krepitvijo vojaške industrije. Brezposelnost so odpravili z javnimi deli, izboljšali standard in dosegli blaginjo. -
Iredentizem in fašizem
Fašisti so preganjali narodne manjšine – tudi slovensko (primer Boris Pahor).
V zunanji politiki so želeli obnoviti rimski imperij ter zato želeli podrediti države in dežele okrog Sredozemskega morja (Mare Nostrum), tudi na račun slovenskega ozemlja. V oblasti so že imeli Libijo, Eritrejo in Somalijo, leta 1936 pa so osvojili še Etiopijo (Abesinijo). -
Os Rim - Berlin
Dne 25. oktobra leta 1936 je bilo sklenjeno politično zavezništvo med Italijo in Nemčijo (os Rim – Berlin), ki so ga leta 1939 razširili še na vojaško sodelovanje (jekleni pakt). Leta 1940 se je pridružila še Japonska, tako da je nastal Trojni pakt. -
Ukrepi proti Judom
Z Judi, ki so jim pripisali krivdo za poraz v prvi svetovni vojni (teorija o 'nožu v hrbet'), so obračunali z odpuščanjem iz javnih služb, bojkotom trgovin. Z nürnberškima rasnima zakonoma iz leta 1935 (zakon o državljanstvu in zakon o varovanju nemške krvi in časti) so Judom odvzeli nemško državljanstvo in prepovedali poroke z Judi. V 'kristalni noči' iz 9. na 10. 11. 1938 so razbijali in ropali judovske trgovine, stanovanja, sinagoge ter jih veliko zaprli in ubili. -
Nacistična zunanja politika pred začetkom druge svetovne vojne
V zunanji politiki je Nemčija leta 1938 priključila Avstrijo, po Münchenskem sporazumu istega leta še Sudete, naslednje leto so zasedli še Češko in Moravsko, Slovaška pa je prišla pod nemški protektorat. Dne 1.9.1939 pa se z napadom na Poljsko začne druga svetovna vojna. -
Stik Borisa Pahorja z Edvardom Kocbekom
Boris Pahor se je zavzemal za slovenščino. Pod literarnim vplivom Edvarda Kocbeka je začel z literarnim ustvarjanjem. Prvo prozno delo je objavil v reviji Mladika v Celju pod psevdonimom Jožko Ambrožič. Leta 1939 je navezal stik z Edvardom Kocbekom, ki mu je pomagal pri literarnem ustvarjanju (knjižni jezik, literarne smeri).
Bil je urednik revije Malajda (1939) in Dvignjeni iz nedelje strmimo v zemeljski krog (1940) – sposojen naslov iz Kocbekovih del. Sodeloval je s Tigrovci in antifašisti. -
Italijanska okupacija Libije in Boris Pahor
Leta 1911 je Italija okupirala Libijo. Leta 1940 pa je bil Boris Pahor vpoklican v italijansko vojsko in poslan v Libijo. To obdobje je izrabil za šolanje in v Bengaziju ponovno maturiral, saj mu semeniščne gimnazije iz Kopra niso priznali. Že leta 1941 je bil premeščen nazaj v Italijo, kjer je v taborišču za vojne ujetnike jugoslovanske vojske Bogliac ob Gradskem jezeru prevajal. Prejel je čin narednika. -
Holokavst (šoa)
Po 'kristalni noči' je ok. pol milijona Judov zapustilo Nemčijo in Avstrijo, saj se je pripravljala t. i. 'končna rešitev' judovskega vprašanja z genocidom, ki so ga izvedli med samo drugo svetovno vojno. V letih 1941 in 1942 so sprejeli določila za genocid nad Judi (zadnja določila sprejmejo leta 1942 na t. i. wanseejski konferenci). -
Boris Pahor postane interniranec v nacističnih taboriščih
Po kapitulaciji Italije se je Boris Pahor vrnil v Trst, ki je bil že pod nemško zasedbo. Pridružil se je OF. Dne 21. 1. leta1944 so ga aretirali domobranci in predali Gestapu, ki ga je interniral v koncentracijsko taborišče (KC) Natzweiler-Struthof. Nato je bil premeščen v Markirch, sledil je Dachau, nato Mittelbau-Doro, osvboditev je dočakal v Bergen-Belsenu. -
Ustanovitev Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Po končani drugi svetovni vojni so 11.11.1945 v Jugoslaviji potekale volitve z naprej znanim zmagovalcem, to je listo Ljudske fronte, opozicija pa na volitvah ni nastopila. Dne 29.11.1945 je bila razglašena Federativna ljudks republika Jugoslavija (od 1963 dalje Socialistična federativna republika Jugoslavija). -
Obračun z nasprotniki FLRJ
Komunistične oblasti so začele utrjevati totalitarno oblast po sovjetskem vzoru. Kljub temu, da so razglasili ljudsko oblast, je bila le-ta v rokah komunistične elite. Dovoljena je bila le ena stranka – KPJ. Obračunali so s kolaboranti – v Sloveniji so v izvensodnih množičnih pobojih ubili ok. 13.500 domobrancev, ki so jih s Koroške vrnili Britanci. Na montiranih sodnih procesih so obračunali še z vso opozicijo, čeprav ni kolaborirala z okupatorji (zgled so bili stalinistični sodni procesi). -
Komunistična totalitarna oblast
Začeli so z agrarno reformo (odprava viničastva, kolonata) in kolonizacijo (izgon nemške manjšine). Nastajala so državna posestva in kmetijske zadruge. Uveljavili so prisilno oddajo pridelkov. V procesu podržavljanja zasebne lastnine je država postala lastnica ok. 90 % vse lastnine. Uveljavili so načrtno gospodarstvo (petletke). Rezultat je bilo nazadovanje gospodarstva, kmetijstva, pomanjkanja dobrin, nižanje standarda. Podredili so šolstvo in kulturo (cenzura, marksistični svetovni nazor). -
Informbirojevska kriza
Odmik od Sovjetske zveze in sovjetizacije je sledil v letih po informbirojevski krizi (1948 – 1952/53). V tem času je prišlo do obračuna mlajše generacije komunistov s starejšo, ki je simpatizirala s stalinizmom. Mnogi so bili zaprti na Golem otoku. -
Kocbekov Strah in pogum in Boris Pahor
Leta 1951 se je Boris Pahor v časopisu Primorski dnevnik postavil v bran Edvardu Kocbeku in njegovi zbirki Strah in pogum, ki je doživljala v Sloveniji pogrom. Posledica je bila prenehanje sodelovanja s Primorskim dnevnikom in razkol v krogu levičarsko usmerjenih tržaških izobražencev ter Pahorjev odmik od te skupine. -
Socializem s človeškim obrazom
Pri socializmu s 'človekim obrazom' gre še vedno za totalitarni sistem (ni tržnega gospodarstva, enopartijski sistem (dovoljena le KP), marksistični svetovni nazor, ni svobode govora in vesti (133. člen kazenskega zakonika), zapostavljanje verskih skupnosti (zlasti muslimanov in Katoliške Cerkve), mednacionalni odnosi – ‚bratstvo in enotnost‘ je le krinka). Po Titovi smrti nastopi v 80. letih kriza, ki pripelje do prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji leta 1990 in do osamosvojitev leta 1991. -
Boris Pahor je poučeval na slovenski šoli v Trstu
V letih 1953-1975 je Boris Pahor poučeval italijansko književnost na slovenski srednji šoli v Trstu. Deloval je kot član in častni podpredsednik Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM). -
Revija Zaliv in Boris Pahor
Sledilo je zbližanje Borisa Pahorja s krogom liberalnih demokratov, ki so leta 1966 ustanovili revijo Zaliv (urednik je bil pisatelj Milan Lipovec). Zagovarjali so parlamentarno-demokratično ureditev in pluralizem ter svobodo govora proti enopartijski komunistični diktaturi in cenzuri tedanje SFRJ. V reviji so lahko objavljali slovenski oporečniki do demokratizacije Slovenije po letu 1990. -
Nekropola - spomini Borisa Pahorja na taborišča
Izkušnje iz taborišč je Boris Pahor popisal v romanu Nekropola iz leta 1968 (primerjajo ga s Primom Levijem, Imrom Kerteszem idr. pričevalci, ki so svojo izkušnjo taborišč zapisali v literarnih delih). Nekropola je eno najboljših proznih del o taboriščnem življenju v svetovnem merilu. Roman je postal svetovno znan po letu 1990, ko so ga prevedli v francoščino in številne druge jezike. -
Edvard Kocbek, pričevalec našega časa
Leta 1975 je zšla posebna publikacija v okviru revije Zaliv z naslovom Edvard Kocbek, pričevalec našega časa. V njej sta Boris Pahor in Alojz Rebula objavila intervju z Edvardom Kocbekom, v katerem je prvič obelodanil množične povojne izvensodne poboje domobrancev, ki so jih komunistične oblasti pobile v Kočevskem rogu (zmetali so jih v brezno Macesnova gorica). Knjiga je bila v Jugoslaviji prepovedana, Pahorju pa so prepovedali vstop za dve leti (do 1979). -
Boris Pahor in Kocbekov pogreb
Zaradi izida publikacije Edvard Kocbek, pričevalec našega časa, so jugoslovanske komunistične oblasti Pahorju prepovedale vstop v Jugoslavijo (do leta 1979). Mejo je prestopil šele 6. novembra 1981, da se je udeležil Kocbekovega pogreba. Obema so v samostojni Sloveniji postavili spomenik v Tivoliju (na sliki ob geslu). -
Pahorjev literarni slog in pomen
Leta 1989 je Pahor pri Slovenski matici izdal spomine na Kocbeka v knjigi Ta ocean strašnó odprt, ki je omogočila Kocbekovo rehabilitacijo.
Pahorjev slog: nacionalno in humanistično angažirani realizem (dedič nove romantike, simbolizma, ekspresionizma, socialnega/novega realizma). Vpliv agnostike, vitalizma, aktivizma, pluralizma. Je demokrat in svobodomislec, intelektualec evropskega duha, občutljiv za položaj Slovencev v Italiji in razmer v Sloveniji. Kritičen je do vseh treh totalitarizmov. -
Osamosvojitev Slovenije
Po Titovi smrti nastopi v 80. letih kriza, ki pripelje do prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji leta 1990 in do osamosvojitev leta 1991. -
Borisa Pahorja sprejme Demosova vlada
Kmalu po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je Borisa Pahorja in Alojza Rebulo na ljubljanskem Magistratu sprejel predsednik prve osamosvojitvene - Demosove vlade Lojze Peterle. -
Boris Pahor postane akademik
Dne 27. maja 1993 je postal Boris Pahor dopisni član ter od 21. maja 2009 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako so mu slovenski umetniki podelili akademske časti na področju umetnosti. -
Tako sem živel, Stoletje Borisa Pahorja
Ob 100. letnici rojstva je izšel Pahorjev monografski album z naslovom Tako sem živel, Stoletje Borisa Pahorja (MK, 2013), tri leta pozneje pa še pomembna publikacija V imenu dialoga – dnevniški zapisi (CZ, 2016) -
Pomembna priznanja
Prejel je številna pomebna priznanja:
Prešernova nagrada (1992)
Red viteza Legije časti (2007, najvišje fr. odlikovanje)
Častni zlati znak svobode Republike Slovenije (2008)
Razglasitev Nekropole za italijansko knjigo leta (2008)
Veliki častni križ za znanost in umetnost (2009, odlikovanje predsednika Republike Avstrije)
Redni član SAZU (2009)
Državljan Sveta Evrope (2013)
Tischlerjeva nagrada (2013)
Spomenik v Tivoliju (2017) idr.
Večkrat je bil predlagan za Nobelovo nagrado za književnost. -
Postavitev spomenika v Tivoliju
Borisu Pahorju je Mestna občina Ljubljana postavila v Tivoliju spomenik v nadnaravni velikosti poleg spomenika njegovega vzornika in prijatelja Edvarda Kocbeka. Avtor spomenika je kipar Mirsad Begić.
