Zgodovina od prvih civilizaci in vse do grško perzijskih vojn

Egipt - namakalno poljedeljstvo

Period: 4000 BCE to 1075 BCE

Nil je z rednimi vsakoletnimi poplavami omogočal obilne letine, blaginjo prebivalcev ter bogastvo vodilnih slojev.

Preddinastično obdobje v egiptu

Period: 4000 BCE to 1075 BCE

-4500 pr.Kr. prazgodovinske kultre (stalna naselitev, kmetistvo)

Namakalno poljedelstvo

3100 BCE

Ne ugodne razmire:
-huda vročina
-reka Tigris ima globoko strugo
Težje napovedi poplav.......odvisne od naravnih razmer
Dve žetvi v letu
Poplave so bile odvisne od taljenja snega v gorah

Sumerske mestne države.....templske države

3100 BCE

-Kiš, Nipur, Lagaš, Uruk, Ur, Eridu
-3100 - 3000
-kmetijstvo (najpomembnejšo delo, načrtno namakovanje)
-organizacija družbe:
1. Vrhovni svečenik (voditeljj, bival v templjih) Zigurat, izgled mest
2. Plemstvo
3. Meščani (ukvarjajo s trgovino in obrtjo

Mezopotamija

Period: 3100 BCE to 600 BCE

Prve civilizacije so nastale ob velikih rekah (ker je bila drugot suša so potrebovali vodo za zalivanje in za preživetje) .
Mezopotamije je kot ena od teh bila ustvarjena ob rekah, Evfrat in Tigris. Mezopotamijo so ustvarili Sumerci.

Mezopotamija

Period: 3100 BCE to 600 BCE

Prve civilizacije so nastale ob velikih rekah. Mezopotamijo so ustvarili Sumerci. Področje trenutne države Irak. Je zibelka civilizacij.
Prve velike civilizacije so nastale ob velikih rekah.V prvem tisočletju pred Kristusom so se ljudje za stalno naselili v porečjih Nila v Egiptu in Evfarta in Tigrisa v Mezopotamiji, ker pade zelo malo ali nič dežja. Dovolj hrane so pridelali le z umetnim namakanjem polj s poplavno vodo. Razvilo se je namakalno ali irigacijsko poljedeljstvo.

Sumerske mestne in druge mezopotamske države

Period: 3100 BCE to 300 BCE

Glavne sumerske države 3000 pnš so bile: Kiš, Nipur, Lagaš, Uruk, Ur, Eridu,..Skupne značilnosti prvih visokih civilizacij so: namakanje polj, urbano oz. mestno življenje, pisava, množična uporaba uporaba kovin za izdelavo orožja, gradnja monumentalnih stavb iz opeke ali klesanega kamenja, izdelava keramičnih posod s stankimi stenami in velikih kipov. Razvita je bila obrt in razslojena družba. Začetki državne organiziranosti.Pobirali so davke ter zapisovali prve zakone za ureditev odnosov.

Kulturna zapuščina mezopotamskih civilizacij

Period: 3100 BCE to 582 BCE

-namakalno poljedelstvo je združilo ljudstvo in načrtno vodenje gospodarstva (tako se je razvila prva državna organizacija - upravni uradniški aparat)
-pobiranje prvih davkov in zapisovanje količino teh
-zapisani prvi zakoni
-sumerci so iznašli prvo pisavo na svetu
-znamenita najdba besedil asirskega kralja Asurbanipala v Nimivah in obširno knjižnico z 25.000 glinastimi tablicami

Minojska civilizacija

Period: 3000 BCE to 3000 BCE

-Kreta (Egipt, Mala Azija)
končala se je z prihodom prebivalcev iz vzhoda
-plemiške družine po otoku postavile palače (politična in gospodarska središča: knosos, Fajst, mali)

Pisava

Period: 3000 BCE to 3000 BCE

za dvorne pisave
-razvoj iz piktografske pisave
-slikovna linearna A pisava (nerazrešena, malo zapisov)
-zlogovna linearna B pisava (mlajšega izvora, uporabljali v celinski Grčiji, razrešena) ni dokazov za zapisovanje književnosti

Troja

Period: 3000 BCE to 2000 BCE

-nadzor nad trgovsko potjo med Azijo in Evropo
-legenda o trujanskem konju
-do 19. stoletja mikenska in minojska civilizacija Homerjevi izmišljutini
1870 arheolog Hierich Schliemann odkril Trojo kasneje še Atene
kar je bil dokaz da Iliada in Odiseja nista zgolj literarni deli.

zgodno dinastično obdobje

Period: 2920 BCE to 2575 BCE

-3200 pr.kr.: združitev Spodnji in zgorni Nil(faraon Narmer/menes)
-bronasta doba egipta
-faraon+najstarejši spremljevalci=Dvor
-prestolnica=memfis

Staro kraljestvo

Period: 2575 BCE to 2135 BCE

-mimfis, delitev države na okrožja ali nome,
-faraoni so kralji in bogovi (prikazani s sokolom Horom)
-faraoni 4.dinajstija (keopr, Mikerin, Snefru)
-mirni časi, družbeni in gospodarski razvoj (trgovina) trgovali med zgornjim in spodnjim delom
-gradna piramid značilne samo za staro obdobje
-vrhunec gradnje 4.dinajstija (piramide v gizi in svinga)
-konec obdobja: moč faraonov pešala (6.dinajstija) krepila se je moč nomarhov.... poslabšanje naravnih razmer

Akadsko kraljestvo

Period: 2340 BCE to 12,795 BCE

Bogate sumerske mestne države so bile vabljive za semitska plemena iz severnega dela arabske puščave. Ko je hotel kralj Uruka ustanoviti enotno sumersko državo, je doživel neuspeh. Izrabil ga je semitski častnik Kiša Sargon in si podredil vse mestne sumerske države. Prestolčnico je zgradil v mestu Akad. Od podrejenih ljudstev je pobiral davke, zagotovil pa je neovirano oskrbo s surovinami.

Prvo mestno obdobje

Period: 2135 BCE to 1994 BCE

-egipt spet razdeljen
-za oblast se borijo Nomarhi

Mikenska civilizacija

Period: 2000 BCE to 1200 BCE

-preseljevanje grških plamen: Ahajci, Jonci, Eolci, Dorci -sloj plemenstva , ki postavlja utrjene palače razvoj po propadu kretske kulture
-urganizirana vojska, centralmna uprava
-12 stoletje pr.Kr. propad ob dorski selitvi

Staro prebivalstvo

Period: 2000 BCE to 1100 BCE

-Eolci-naseljevali osrednjo grčijo (tesalija, Bojotija)
-Jonci-antika
-Ahajci-s peleponeza
združevanje med indoevropejci in neditervalskimi prebivalci
1100 pr.kr. stopljanje med dorskimi plemeni in starim prebivalci

Srednje kraljestvo

Period: 1994 BCE to 1650 BCE

-ponovna združitev Egipta (vladarja iz Teb)
-predstalnica=Tebe
-faraon Sezostris drugi: razpustil službo nomarhov in centralizinal državo
-zurjena vojska, nove obdalovanje površine, širitev trgovine
-razcvet umetnosti in literature

Staro Babilonsko kraljestvo Amoritov

Period: 1792 BCE to 1750 BCE

V obdobju 19. stoletju pred Kr. so se v medrečje naselili semitski Amoriti in si zgradili mesto Babili (Božja vrata). Grki so ga poimenovali Babilon, pokrajino pa Babilonija. Vrh so dosegli s kraljem Haburabijem. Pod enotno oblastjo je združil vse Medrečje. Hamurabijev zakonik je v državi zagotovil pravosodni, upravni in družbeni red.

Hamurabijev zakonik

1760 BCE

Zakonik je zapisan v klinopisni pisavi in ima 282 členov. V zgornji sloj so sodili plemstvo - kraljeva družiina, uradniki, vojaški častniki in svečeniki. Najštevilčnejši je bil sloj svobodnjakov (svobodni kmetje, obrtniki, trgovci). V sloj polsvobodnjakov so sodili odvisni kmetje, ki so obdelovali olkemiško zemljo in odvisni obrtniki. Najnižje na družbeni lestvici so bili sužnji, ki so imeli po H. zakonu tudi nekaj pravic.

Drugo umesno obdobje

Period: 1650 BCE to 1550 BCE

-politična in gospodarska slabitev egipta...prihod Hiksov:
novosti: bojni voz, bronaste puščice konjice in konji
prestolnica - Avaris
trgovina

1. Novo kraljestvo

Period: 1550 BCE to 1075 BCE

-faraon Ahmose premagal Hikse in spet zdržil Egipt (prestolnica=tebe)
-egpt postane vele sila v sredozemlju
-širitev ozemlja na jug do Kuša (Nubija), na severovzhod kaanan in Sirija (osvojil faraona Tutmozis tretji)
-faraon Amenofis četrti: vera v enega boga(monoteizem) Afona
-faraon Tutankamon....nazaj uvedel monoteizem

2. Novo kraljestvo

Period: 1550 BCE to 1075 BCE

-faraon Ramzes drugi: spopad s Hetiti pri Kadešu (Hatušili tretji)
podpis prve mirovne pogodbe v zgodovini (pomen)
svetišče Abu Simbel in tempelj Ramessenm
-faraon Ramzes tretji: ubravil egipt pred ljudstvi z morja... prva znana morska bitka v zgodovini

Prehod temno obdobje

Period: 1200 BCE to 800 BCE

-propad mikenske civilizacije:
ni bilo pisnih verov, kar je dalo v izgubo mnogo mogoče zelo pomembnih zgodovinskih dogotkov.

Sparta

Period: 1000 BCE to 800 BCE

imela dva kralja, ki sta vodila ta polis.
vojaško je bila najbolj usposobljena-samo na zemljskem delu, obalnega niso dobro poznali..bili usposobljeni

Selitev na območje male azije

Period: 900 BCE to 900 BCE

-severno obalni pas Male azije so naselili eolci...Eolija
-osrednji obalni pas MA naselili Jonci...Jonija
-900pr.kr. pa južno obalni pas MA naselijo Dorci...Dorida

značilnosti polis

Period: 800 BCE to 800 BCE

polisi so male državice neke večje države
zakaj se niso združili, je zato ker so menili da je lažje vodenje manjših držav. Vodili so jih kralji/cesarji...

falanga

700 BCE

gre za nov način bojevanja, kjer so pešci težko oboroženi(hopliti), v tesno zgrnjenih bojnih vrstah. Vsak pešec je imel sulico, ščit in zapasni meč.
posledica uvedbe falange je pomenila to da so tudi revnejši sloji imeli enao dobro orožje kot bogataši, vsi so bili enako pomembni.

Atene

Period: 700 BCE to 700 BCE

največji polis v osrednji grčiji
nastal na ravnem griču, kjer so zgradili značilen tempel za atene, prebivalstvo je bilo poseljeno na vkoli.
Imeli so odlicne razmere za olke in trte, zato so v trgovstvu prodajali predvsem olivno olje in vino

Novobabilonsko kraljestvo kaldejcev

Period: 604 BCE to 562 BCE

Semitsko pleme Kaldejcev se je 614 pr.n.š. znebilo asirske oblasti.. Država je obsegala južno Mezapotamijo, Sirijo in Izrael. Velesila je postala pod kraljem Nebukadnezarjem. Podredil si je kraljestvo Juda in njegovo prestolnico Jeruzalem ter prebivalce odpeljal v suženjstvo.

GRŠKO PERZISKE VOJNE

Period: 600 BCE to 500 BCE

bile so v času ko so perzici šli osvajat celotno malo azijo in evropo, zatoso se grški polisi združili, v boju proti perzicom, vendar je pomoč prišla samo iz aten in to samo s parimi vojaki. Tako je bila sparta prisiljena se sama braniti.
Polisi so bili zavzeti zelo na hitro, tiste ki so se pa branili do zadnjega so pa zravnali s tlemi in vzeli meščane v suženjstvo.

Nastanek grškee črkovne pisave

Period: 800 to 800

pozaba linearne B pisave
800pr.kr Grki ponovno začnejo pisat...razvijejo grški alfabet_črke so preozeli od feničanov

Družbena ureditev v prehodni dobi

Period: 800 to 800

vir. Iliada in Odiseja
-nastanek majhnih kraljevin, ki jih vodijo lokalni kralji-Basileus
-samosvoje plemstvo
-svobodnjaki. zdravniki, pevci, kovači, tesarji, trgovci,svobodni kmetje
-sužnji

Dorsak selitev

900

-iz goratih delov severne Grčijr
-preseljevanje poteka več desetletji
-najprej poselijo vzhodni in južni obali peleponeza...južno Kikladi in Sporadi...južno obalni pas Make Azije

Asirsko kraljestvo

Period: 1751 to 614 BCE

Hamurabija so nasledili šibki vladarji, kar so izrabili Hetiti iz Male Azije in zasedli Babilon. Asirci so osvojili Egipt, vso Mezopotamijo, Izrael, Fenicijo, dele Male Azije in Irana. Osvojenim deželam so naložili visoke davke.

Legenda o minotavru

3000

o legendarnm kralju Minosu (ime za Minojsko civilizacijo), omenja ga že Homer v Iliadi in Odiseji.
1900 Evans odkril palačo v Knososu (kompleksno zgrajena)