-
Razglasitev republike v Franciji
Po julijski revoluciji leta 1830 v Franciji so se tudi po ostalih državah Evrope širila nacionalna in liberalna gibanja. Francija, ki pa je bila nacionalna država, je imela predvsem značaj liberalnih teženj. Z revolucijo je francosko delavstvo zahtevalo izboljšanje položaja nižjih družbenih slojev in splošno volilno pravico. Že 24. februarja je bila razglašena republika in vzpostavljena začasna vlada, ki je za vsaj delno zadovoljitev revolucionarjev sprejela nekaj novih zakonov. -
Marčna revolucija
Pod pritiskom je bil cesar Ferdinand I. prisiljen odstaviti osovraženega kneza in avstrijskega kanclerja Metternicha. Nato pa je 15. marca obljubil še vpeljavo ustave, uvedbo svobode tiska in združevanja ter ustanavljanje narodnih gar (enote oboroženega meščanstva ki naj bi poskrbele za mir). -
Razglasitev oktroirane ustave
Cesarja Ferdinanda I. je nadomestil Franc Jožef. 4. marca je razglasil oktroirano oz. vsiljeno ustavo (parlament je ne sprejme z debato ampak jo mora sprejeti). S to ustavo je razpustil parlament in odpravil narodne garde. Nato je s pomočjo konzervativne vlade kneza Scwarzenberga, vojaškega vodenja Radetzkega in ob vojaški pomoči Rusije do avgusta 1849 dokončno strl vsa revolucionarna gibanja. S tem pa je krvavi konec doživelo tudi madžarsko narodno gibanje. -
Silvestrski patent v Habsburški monarhiji
Zadušitvi revolucije v letu 1848/49 je relativno hitro sledilo obdobje močne državne represije, ki je ukinila mnoge demokratične pridobitve revolucije, država pa je bila še naprej centralistično urejena. Oktroirane ustave in nekatere napredne reforme iz časa revolucije je dokončno ukinil silvestrski patent, ki ga je izdal cesar Franc Jožef. Z ukinitvijo naprednejših pridobitev marčne revolucije je nastopilo obdobje Bachovega absolutizma, oziroma neoabsolutizem. -
Izvolitev Otta von Bismarcka v Prusiji
Leta 1862 je bil za ministrskega predsednika Prusije izvoljen Otto von Bismarck. Bismarck je začel modernizirati Prusijo in jo vojaško krepiti. Z realpolitiko, ki sloni na moči in pragmatičnosti je dosegel prusko prevlado. Njegova želja je bila združitev Nemčije pod pruskim vodstvom, kar mu je uspelo z oslabitvijo Avstrijskega cesarstva in Francije. V letih 1864-1871 pa se je zapletel v razne vojne. -
Nemško-danska vojna
Prusija in Avstrijsko cesarstvo sta se odločila za vojaški poseg proti Danski brez privolitve zveznega zbora Nemške zveze. Posledično sta Avstrijsko cesarstvo in Prusija zavzela Schleswig in Holstein, ter vzpostavljeno je bilo skupno upravljanje obeh pridobljenih pokrajin -
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko cesarstvo se je bojevalo na dveh frontah. Z zmagama pri Custozzi in Visu so bili uspešnejši proti Kraljevini Italiji, medtem ko jih je Prusija močno porazila pri Kraljevem Gradcu.
Posledično je Kraljevina Italija dobila Benečijo, Prusija pa Schleswig in Holstein. Nemška zveza je razpadla in oblikovana je bila Severnonemška zveza, Avstrijsko cesarstvo pa je bilo izločeno iz nemškega vprašanja. -
Francosko-pruska vojna
Bismarck je pripravil Napoleona III. da je julija 1870 napovedal vojno Prusiji. Po zmagah v bitki pri Metzu in Sedanu so pruske čete več mesecev oblegale Pariz in prisilile Francoze k vdaji. Napoleon III. je bil zajet po bitki pri Sedanu.
Posledično je bil ustanovljeno Nemško cesarstvo in Franciji sta bili odvzeti Alzacija in Lorena. Tudi razmerje sil v Evropi se je spremenilo in v Franciji se je oblikovala republika. -
Razglasitev Nemškega cesarstva
Vojaška zmaga nad Francijo v francosko-pruski vojni je odprla prosto pot Prusiji k združitvi Nemčije. Že januarja so v Versaillesu razglasili Nemško cesarstvo. Prvi nemški cesar je postal pruski kralj Viljem I., mesto ministrskega predsednika pa je dobil Otto von Bismarck.
Nemško cesarstvo je bilo organizirano kot zvezna federativna država, ki je povezovala 22 držav, med katerimi je imela premoč Prusija (imela je največ poslancev v državnem zboru in zveznem svetu...). -
Rusko-japonska vojna
V letih 1904 in 1905 se je Rusija zapletla v vojno z Japonsko. Vzrok je bila japonska zahteva po ruskem umiku iz Mandžurije (kitajska provinca). V bitki pri Čušimi je japonsko ladjevje premagalo rusko. Končni rezultat vojne je bil ruski poraz in podpis mirovne pogodbe v Portsmouthu, ki je Japonski dodelila Mandžurijo.
Posledice te vojne: večanje nezadovoljstva med prebivalstvom v Rusiji, Japonska širi svoje ozemlje, postaja velesila.