Stari Grki, Rim

Grška kultura Nastanek

1500 BCE

Indoevropski predniki Grkov so na območje današnje Grčije prišli v bronasti dobi, in sicer v obdobju med letoma 2000 in 1500 pr. n. št. z območja Panonske nižine. Njihova poselitev Balkanskega polotoka je del obsežnih selitev indoevropskih plemen v drugem tisočletju pr. n. št.

Mikenska civilizacija

1200 BCE

S predgrškima kulturama Krete in Troje štejemo za prvo grško kulturo. Skupno ime za Grke mikenske dobe je Ahajci. Prvo obdobje po naselitvi Grčije so pretežno gojili kmečke kulture, v drugi polovici 2. tisočletja pr. n. št. pa se je izoblikovalo več družbenih razredov.
Med glavne najdbe tega časa spadajo jaškasti grobovi v mikenskem gradu in levja vrata v Mikenah.

Minojska kultura

1200 BCE

2000 BCE – 1500 BCE
Minojska kultura
Še pred prihodom Indoevropejcev je bil na otoku Kreta vzpon prve visoke kulture na tem območju. Zgodovinarji jo imenujejo kretska ali minojska kultura (okoli 2200–okoli 1450 pr. n. št.). Krečani so bili sorodni staremu sredozemskemu prebivalstvu Grčije in Male Azije. Okoli leta 1700 pr. n. št. je kretsko kulturo zadela katastrofa, katere vzrok ni jasen. Sledil je njen ponovni vzpon, skoraj v celoti pa je bila uničena okrog leta 1450 pr. n. št.

Grška velika kolonizacija

800 BCE

Sredi 8. stoletja pr n št. se začne veliko preseljevanje Grkov po sredozemskem svetu. Selili so se predvsem zaradi prevelikega števila prebivalstva, ki je imelo na razpolago premalo zemlje, pa tudi zaradi prezadolženosti nekaterih delov prebivalstva in zaradi trgovine. Kolonizacija je bila načrtovana iz matičnega polisa, so pa bile kolonije od nje večinoma politično neodvisne. Grki so v tem času poselili jug Italije in Sicilijo, območje Črnega morja zahodno Sredozemlje, severno Afriko.

Obdobje teme

800 BCE

Med letoma 1200 in 800 pr. n. št. je prišlo na ozemlju današnje Grčije z novimi selitvami indoevropskih plemen do velikih sprememb. Ta plemena so že imela železno orožje in orodje, zato se jim Ahajci niso mogli upreti. Njihov prihod tako sovpade z začetkom železne dobe na tem območju. V Grškem temnem veku zamre trgovina in skupaj z njo tudi vse gospodarske dejavn

peloponeške vojne

531 BCE

Grški svet je bil v tem času vse bolj razdeljen na dva pola: državi Atene in Šparta sta bili neskladni politično in gospodarsko ter vojaško; prva je bila pomorska, druga kopenska sila. Medtem ko so Atene cvetele, je šlo Šparti gospodarsko vse slabše. Med njima se je slednjič vnela vrsta vojn, ki so postopno pripeljale do zatona klasične grške civilizacije.

Začetek republike

509 BCE

Sprva so Rimu vladali etruščanski kralji a so jih leta 509 pr.n.št. Rimljani nagnali in ustanovili republiko.

Arhaično Obdobje

500 BCE

Grško območje 8. in 7. stoletja pr. n. št. je razcepljeno na vrsto majhnih držav, imenovanih polis. A kljub temu se že v arhaičnem obdobju oblikuje grška zavest, zlasti zaradi skupnega jezika. V 7. stoletju pr. n. št. postane ime Heleni skupna oznaka za vse Grke doma in na tujem. V tem obdobju so vsegrški zlasti preročišče v Delfih in olimpijske igre, ki se od začetka 8. stoletja pr. n. št. odvijajo v kraju Olimpija. V tem času je zapovedana prekinitev vseh vojaških spopadov.

grško pezijske vojne

478 BCE

Že okoli leta 520 pr. n. št. so maloazijski polisi prišli pod oblast nove perzijske države. Perzijci so si z območja današnjega Irana. Leta 490 so se v bitki na Maratonskem polju atenski hopliti, ki jih je vodil Miltiad, spopadli z večjo perzijsko vojsko in zmagali . Perzijci so bitko najverjetneje izgubili zaradi neenotne vojske, Atenci pa so imeli prednost, ker je bil boj na domačem terenu.
Perzijci so po kopnem medtem prodirali proti jugu in prišli do ožine Termopile.

klasično obdobje

323 BCE

začetek grško perzijske vojne in peloponeške vojne

Rimsko cesarstvo

50 BCE

50 BCE – 450
Rimsko Cesarstvo
Po umoru Julija Cezarja, Avgust Oktavijan razglašen za princepsa s prokonzulskim imperiumom
ㅤ
Pax Romana - Obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva
ㅤ
Največji zemeljski obseg med Trajanovo vladavino

Helenizem

30 BCE

Po Aleksandrovi smrti so se za njegovo dediščino spopadli njegovi vojskovodje, ki so si ozemlje velikanske države razdelili. Po številnih medsebojnih spopadih je država razpadla na tri večje dele: Makedonijo in Grčijo je dobil Antigon oziroma njegovi potomci, Antigonidi. .
Ptolemaj I. Soter in Ptolemejci zavladajo Egiptu
Selevk in njegovi nasledniki Selevkidi dobijo največji, azijski del – ozemlje od Helesponta v Mali Aziji do Inda.

Rimska oblast na naših tleh

8

Rimljani so na tla današnje Slovenije prišli v 1. stoletju.
Številna mesta so se takrat imenovala drugače kot danes:
EMONA - Ljubljana
CELEIA - Celje
PUETOVIO - Ptuj
NAUPORT - Vrhnika
ATRANS - Trojane
NEVIODUNUM - Drnovo pri Krškem

Propad rimskega cesarstva

467

Cesarstvo je imelo veliko različnih problemov:
-vojaški: oslabljena vojska, vdor tujih ljudstev...
-gospodarski: visoki davki, pomanjkanje delovnih sil (delavcev)...
-politični: nesposobni vladarji, vmešavanje vojske v politiko...
-družbeni: revščina, lakota, bolezni, preganjanje kristjanov...
Nato je leta 467 pr.n.št. cesarstvo dokončno propadlo in začelo se je obdobje srednjega veka.