Rimska zgodovina

Nastanek mesta Rim

753 BCE

Mesto Rim je bilo ustanovljeno okoli leta 753 p. n. š. na griču Palantin ob reki Tiberi.

Legenda o ustanovitvi mesta Rim

753 BCE

Najbolj znana legenda govori o Romulu in Remu, ki sta postavila temelje Rima 21. aprila 753 pr. n. št. To sta bila direktna potomca Eneja, ubežnika iz padle Troje. Rimljani bi naj torej izhajali iz Male Azije in njihovi predniki bi naj bili grški bogovi, vendar rimljanske legende ne posegajo toliko nazaj v čas, raje začenjajo "zgodovino" z Romulom in Remom.

Obdobje kraljevine

Period: 753 BCE to 509 BCE

Prvo obdobje Rima je poteklo pod vlado kraljev. Ti so bili: Romul, Numa Pompilij, Tul Hostilij, Ank Marcij, Tarkvinij Prisk, Servij Tulij in Tarkvinij Superb. To obdobje je trajalo skupno 243 let (od 753. pr. n. št. do 509. pr. n. št.) in ozemlje, ki je pripadalo mestu, se ni raztezalo preko 15 milj.

https://a.socmedarch.org/humanities/roman-timeline.webp

Obdobje republike

Period: 509 BCE to 27 BCE

Sledilo je obdobje republike, ki je trajalo skoraj polovico tisočletja. Rim se je širil in okoli njega so bila priključena posestva. Zato se je potegnilo v poimenovanje 'Rim' tudi za zelo oddaljene kraje, recimo Afriko. Rimske posesti so se razširile po vsem Sredozemlju in po Evropi, predvsem med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. V 1. stoletju pr. n. št. so se v državi odigravale velike socialne spremembe, politični spori in državljanske vojne, ki so končno privedli do ukinitve republike.

Zakonik 12 tablic

449 BCE

Zakoni dvanajstih tabel (latinsko Leges Dvodecim Tabvlarvm ali Dvodecimo Tabvlae) je bil zakonik Rimske republike, ki je postal temelj rimskega prava. Table, uradno objavljene leta 449 pr. n. št., so ustaljene, dotlej nepisane običaje, združile v trajen niz zakonov.

Punske vojne

Period: 264 BCE to 146 BCE

Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala: prva punska vojna (264-241 pr. n. št.) je potekala predvsem z mornariškimi silami in se vodila na Siciliji; druga punska vojna (218-202 pr. n. št.) je postala znana po Hannibalovem prehodu čez Alpe. Tu so Rimljani trpeli v bitki pri Kanah leta 216 pr. n. št. in njen najhujši poraz doslej; tretja punska vojna (149-146 pr. n. št.) se je končala s popolnim uničenjem Kartagine.

Julij Cezar

44 BCE

Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja. Rodil se je okoli 100 let pred našim štetjem in umrl oz. bil ubit leta 44 p. n. š.

Začetek obdobja cesarstva

27 BCE

Po koncu državljanskih vojn je nastopil Avgust, ki si je zagotovil osebno oblast v Rimu in v vsej državi. Republika ni bila uradno preklicana in večina republiških zakonov je ostala v veljavi, a je Avgust postopoma prevzel vlogo absolutističnega vladarja. S tem se je začela doba cesarstva. Rimsko cesarstvo je pozneje republiško zakonodajo enostavno predelala in posodobila. Naslov imperator, ki je dotlej pomenil vojskovodjo, se je začel uporabljati v smislu vladar.

Ustanovitev Emone

14

Emona [emóna][2] (latinsko Colonia Ivlia Æmona) je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane. Območje Emone je sprva spadalo v rimsko provinco Cisalpsko Galijo, kasneje pa v Italijo.

Življenje Jezusa Kristusa

33

med 7 in 1 pr. n. št., Judeja, † med 30 in 33, Judeja (po krščanski tradiciji * 25. decembra 1, Betlehem, Judeja, † 7. april 33, Jeruzalem, Judeja). Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal[a] in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk.[16] Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata.

Prva pisna omemba mesta Ptuj v antiki

69

. Rimljani so okrog leta 15 n. št. na desnem bregu Drave postavili vojaški tabor, od koder se je naselbina postopno razširila tudi na levi breg, kjer so nastale obrtniške četrti (ostanki rimske peči) in premožnejše četrti z vilami (Vičava, Bratje Reš). Leto 69 se šteje kot prva pisna omemba mesta Ptuj v zgodovinskih virih, ko Tacit piše o posvetu panonskih vojaških poveljnikov v taboru XIII. rimske legije Gemine.

Milanski edikt

313

Milanski edikt (latinsko Edictum Mediolanense) je verski tolerančni edikt iz leta 313, ki je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in poslednično prekinitev preganjanja. To je bil drugi tolerančni edikt po tistem iz Serdike iz leta 311.

krščanstvo& država

395

Krščanstvo postane državna vera.

Razdelitev cesarstva

395

Cesarstvo je ostalo enotna država do leta 395, ko je bilo razdeljeno na vzhodni in zahodni del. Mesto Rim je ostalo prestolnica samo za zahodni del, mesto Bizanc pa vzhodnega dela.

Propad zahodnega rimskega cesarstva

476

Leta 476 so rimski vojaki nemške narodnosti pod poveljstvom Odoakra odstavili zadnjega zahodnorimskega cesarja. Odoaker je poslal cesarske insignije v Bizanc, s čimer je formalno predal oblast vzhodnorimskemu cesarju Zenonu.

Propad vzhodno rimskega cesarstva

1453

Vzhodno rimsko cesarstvo je preživelo še celo tisočletje, dokler niso Konstantinopla leta 1453 zavzeli osmanski Turki pod vodstvom sultana Mehmeda II.