-
Atentat na Franca Ferdinanda - avstro-ogrskega prestolonaslednika
-
Avstro-ogrski ultimat Srbiji
-
Avstro-Ogrska napove vojno Kraljevini Srbiji
-
Odprtje balkanskega bojišča
Balkansko bojišče je bilo prvo bojišče, ki se je odprlo v prvi svetovni vojni. Kljub temu, da je bilo to stransko bojišče, je igralo v celotni vojni ključno vlogo, saj je nase vezalo velik del enot centralnih sil, tako da jih te niso mogle uporabiti na drugih bolj pomembnih bojiščih kot sta bili npr. zahodna in vzhodna fronta. -
Odprtje zahodne fronte
Do odprtja fronte je prišlo z nemškim napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Temu je nato kmalu sledil še napad na Francijo, ki je bila tudi glavna tarča nemškega napada na zahodu. -
Odprtje vzhodne fronte
Vzhodna fronta je bila eno izmed glavnih bojišč prve svetovne vojne. Raztezala se je od Baltskega morja na severu vse do Črnega morja na jugu s čimer je bila to najdaljša fronta prve svetovne vojne. -
Bitka na Marni
potekala je na zahodni fronti med 5. in 12. septembrom leta 1914. Bitka se je končala z britansko in francosko zmago. V njej se je zahodnima zaveznikoma posrečilo ustaviti do takrat neustavljivo nemško napredovanje, ter tako Pariz rešiti pred obkolitvijo. Po tej bitki se je fronta ustalila in začelo se je mučno in dolgotrajno bojevanje v strelskih jarkih. -
Prvi bombni napad na VB
Do konca vojne so na Veliko Britanijo odvrgli 5.806 bomb, ki so povzročile 557 smrtnih žrtev in ranile 1.358 ljudi. -
Bitka pri Ypres-u
Nemške enote so v prvi bitki za Yper, 22. aprila 1915 prvič uporabili bojni strup iperit.
Iperit (po mestu Ypres, imenujejo ga tudi gorčični plin) je bojni plin iz družine mehurjevcev. Je temno rumene barve z vonjem po gorčici ali hrenu. Hitro prodira skozi vrsto različnih materialov - tekstil, lepenka, tanka guma, koža itd. Srednji smrtni odmerek znaša 4,5 mg/kg telesne mase. -
Londonski sporazum
Tajni sporazum med Italijo in antantnimi silami. -
Odprtje italijanske fronte
Med Italijo in Avstro-Ogrsko odprla nova 600 km dolga fronta, ki je potekala od tromeje med Švico, Italijo in Avstro-Ogrsko prek Tirolskih Dolomitov, Karnijskih Alp, Julijskih Alp, ob reki Soči do njenega izliva v Jadransko morje. Visokogorski del fronte znaša okoli 450 km, boji na tem odseku so potekali na višinah večjih od 3.000 m, na ledenikih, ozkih soteskah in grebenih. Od Julijskih Alp naprej ob reki Soči pa se začne soška fronta. -
Bitka pri polotoku Jutland
v največji pomorski bitki I. svetovne vojne pri polotoku Jutland (Danska) Britanci premagajo Nemce. -
Bitka pri Verdunu
Bitka za Verdun je bila z 1,2 milijona žrtvami ena največjih in najbolj krvavih. Dnevno so poslali v Verdun 6000 tovornjakov, tedensko pa so oskrbeli enote s 50.000 tonami materiala in 90.000 vojaki. Prevoznost ceste je zagotavljalo okoli 20.000 vojakov - v blato, ki je nastalo ob vsakem deževju, so položili 750.000 ton kovinskih palic.
Bitka za Verdun se je končala 15. decembra 1916, ko so Francozi po 11 mesecih znova zasedli svoje položaje. -
Bitka na Somi
V veliki britanski ofenzivi na reki Somi, v kateri so si kljub hudim žrtvam priborili le malo ozemlja, so prvič uporabili tanke. Bitka na Somi je ena največjih bitk v I. svetovni vojni in je trajala od julija do novembra 1916. -
Odprtje solunske fronte
Po začetnih bitkah je fronta obmirovala do vsesplošne ofenziva na bolgarsko-nemške položaje (sept. 1918). Nosilci napada so bili srbski in francoski vojaki. Bolgarija ni zdržala pritiska in je zaprosila za premirje, nemško-avstrijske enote pa so se umikale na sever. Ko je bila solunska fronta prebita, je septembra 1918 vojska v 45 dneh v borbah napredovala 600 km in osvobodila Beograd. Nekaj dni kasneje so se spopadi končali s prodorom srbskih in francoskih enot preko Donave. -
Februarska revolucija
Pod geslom "Kruha! Dol s carjem in vojno!" so v Petrogradu začeli revolucijo. Vojaki, ki naj bi zadušili revolucijo, so se pridružili uporu. Car je odstopil, monarhija je padla. Vendar niso uspeli vzpostaviti močne in enotne vlade. Razmere so se slabšale, vojna se je nadaljevala, nezadovoljstvo pa raslo. V sovjetih so oblast prevzemali boljševiki. Vladimir Iljič Lenin se je vrnil v Rusijo in zahteval: "Oblast sovjetom! Zemljo kmetom! Mir ljudem!" Revolucija se je nadaljevala. -
Vstop ZDA v vojno
Američani so za čezmorske države porabili 2 milijardi dolarjev, ki bi bili izgubljeni, če bi bile antantne države poražene. Ameriška industrija je proizvajala ogromne količine vojnega materiala po tekočem traku. Sodu je dno izbil potop Lusitanije leta 1915. Poleg tega so obveščevalne službe prestregle anonimno nemško ponudbo, ki je ponuajala zavezništvo Mehiki. Nemčija je Mehiko poskušala pridobiti na svojo stran in ji po zmagi obljubljala celo ameriška ozemlja. -
Oktobrska revolucija
Revolucija se je začela v noči s 24. na 25. oktober 1917 v Petrogradu (Leningrad, današnji Sankt Peterburgu). Boljševiki so odstavili začasno vlado in prevzeli oblast. Rusija je postala prva socialistična država na svetu. Spomladi 1918 so nasprotniki revolucije ob podpori zahodnih držav organizirali odpor in začela se je državljanska vojna v Rusiji. Trajala je do leta 1921, ko so zmagali boljševiki in se utrdili na oblasti. -
Premirje v Brest-Litovskem
Premirje med centralnimi silami in Rusijo. S pogodbo se je Rusija umaknila iz prve svetovne vojne in se odpovedala vsem pravicam do Finske, Estonije, Litve, Latvije, Ukrajine in Belorusije, kar je predstavljalo tretjino prebivalstva države in polovico industrije. -
Konec vojne
Premirje, ki je končalo bojevanje na kopnem, na morju in v zraku v prvi svetovni vojni med zavezniki in njihovo nasprotnico Nemčijo. Premirje je bilo podpisano v kraju Compiègne. Veljati je začelo ob enajstih zjutraj (po pariškem času) 11. novembra 1918 ("ob enajsti uri na enajsti dan enajstega meseca") in označuje zavezniško zmago in popoln poraz Nemčije, a ne uradne predaje.
