ZGODOVINA-REVOLUCIJA1848 IN ZAČETKI PARLAMENTARIZMA

prvi ustavni sistem

1688

Anglija je prva država ki sprejme ustavni sistem. Z ustavo, ki je bila temelj tudi ostalih listin npr. ustava ZDA, deklaracija o pravicah človeka in državljana v Franciji. Oblast je deljena v tri veje (sodno, izvrševalno in zakonodajno)

ustanovitev prvih dveh strank -Anglija

Period: 1690 to 1695

Anglija ni le začetnica parlamentarizma, ampak je tudi začetnica prvih strank, ki se povezujejo v različne tabore. V Angliji se je prvič razvila tudi vlada in opozicija.

ustanovitev nemške zveze

1815

na dunajskem kongresu je ustanovljena zveza 35 držav in 4 svobodnih mest . Njihov najvišji organ je zvezni zbor

ustanovitev Mlade Italije

1831

po razpadu Karbonarjev, se na apeninskem polotoku pojavi nova organizacija Giovine Italia- Mlada italija (sestavljena iz ostanka karbonarjev in novih revolucionarjev). Ta ima zelo pomembno vlogo pri združvanju Italije. Glavna predstavnika sta Giuseppe Garibaldi in Giussepe Mazzini

Kurhessenska ustava

1831

revolucija 1830 je omogočila 15 državam nemške zveze uvedbo ustave in dvodomnega parlamenta. V kraljevini Saški pa je prišlo do uvedbe moderne ustave z modernimi pravicami človeka in enodomnem parlamentu

vrh liberalnih in nacionalnih gibanj

1848

zaradi francoske revolucije, julijske revolucije, različnih družbenih in socialnih položajev, želje po večjem političnem in gospodarskem vplivu meščanov in izobražencev itd., so se po Evropi (Francija, Nemška zveza, Apeninski polotok itd.) začela širiti vse večja nacionalna in liberalna gibanja, ki so zahtevala večji poudarek na razsvetljenskih idejah, pravicah človeka, ustavi in parlamentarizmu

Vstaja v Palermu

Jan 12, 1848

revolucije oz. leto revolucij se je začelo z vstajo v Palermu. 1.12. 1848 so vstajniki oz. protestniki od kralja dveh Sicilij zahtevali sprejetje ustave. Dalje so se vstaje in demonstracije širile zelo hitro. Uporniki so gradili barikade, rušili stavbe, spomenike itd. Na eni strani se borijo izobraženci in meščani, ki si želijo večje moči pri vladanju, na drugi strani pa kmečko in delavsko prebivalstvo, ki želi spremeniti svoj družbeni in socialni položaj.

sprejem ustave v Toskani in Sardinija-Piemont

Feb 1, 1848

Francija in republika

Feb 24, 1848

Francija je postala samo središče dogajanja revolucij. S 24. februarjem je bila Francija razglašena za republiko in ustanovljena je bila začasna vlada, s katero so vsaj delno ugodili zahtevam revolucionarjev. Sprejeli so splošno volilno pravico, izboljšali družbene in socialne razmere državljanov, kralj pa je moral odstopiti

sklic zveznega zbora v Frankfurtu

Mar 9, 1848

Zvezni zbor je najvišji organ Nemške zveze, ki je nastal zaradi liberalnih in tudi nacionalnih teženj. Z zasedanjem so uvedli svobodo tiska oz. prekinili cenzuro tiska, trobojnica postane zastava nemške zveze, prav tako pa uvedejo tudi grb orla.

marčna revolucija

Mar 13, 1848

zaradi nacionalnih in liberalnih gibanj, želje po ustavi in parlamentarizmu, marca vznikne revolucija, ki prinese odstop Mettrnicha .

sprejetje avstrijske ustave

Mar 21, 1848

Cesar Ferdinand 1. je prisiljen odstaviti Mettrnicha s tem pa vpelje tudi ustavo, narodno gardo, svobodo tiska in združevanja.

Sveta vojna

Mar 23, 1848

Benečija in Milano razglasita republiko, s čimer opogumita sardinijskega kralja Karla Alberta, da napove vojno Avstrijskemu cesarstvu. S prostovoljci iz Lombardije in Benečije napadejo Avstrijo, a so pri tem močno ne uspešni vse dokler se ne povežejo s Francijo.

Josip Jelačič- hrvaški ban

Mar 23, 1848

Hrvati so avstrijskemu cesarju močno pomagali pri zatiranju madžarskih teženj po večji avtonomiji. Poleg Ljudevita Gaja se je vojaško močno izkazal Josip Jelačič, ki je bil imenovan za hrvaškega bana.

volitve v francosko narodno skupščino

Apr 1, 1848

Madžarska postane neodvisna

Apr 1, 1848

aprila je madžarska za kratek čas razglasila neodvisnost od Avstrijskega cesarstva. Po uvedbi oktroirane ustave in razpustitvi parlamenta je tudi težnja po madžarskih nacionalnih gibanjih doživela konec.

volitve v vsenemški parlament

Period: Apr 1, 1848 to Jun 1, 1848

od aprila do junija so potekale volitve v vsenemški parlament. Volili so ga vsi prebivalci nemškega cesarstva . v parlamentu se ukvarjajo predvsem z vprašaji o združitvi Nemčije in ostalih dilemah posameznih narodov. Sestajajo se približno eno leto, a vseh dilem ne uspejo rešiti.

Nemirno francosko obdobje zaradi vlade

Period: May 1, 1848 to Jun 1, 1848

vlada ni imela posluha za liberalne in nacionalne želje, zato so francoski revolucionarji zopet začeli s protesti in demonstracijami. Obrambni minister je vse procese zatrl s tem pa so postopoma začeli z odpravljanjem liberalnih idej.

slovanski kongres

Jun 2, 1848

zardi strahu pred izgubo zastopanosti so slovanski narodi predvsem Čehi in tudi Slovenci zahtevali izvzem iz Nemške zveze. Tudi to težnjo je uničila dunajska vlada.

avstrijski nadvojvoda Janez je imenovan za vladarskega namestnika

Jun 29, 1848

sklic ustavodajne skupščine na Dunaju

Jul 22, 1848

Ker revolucionarjem nova ustava ni po godu, se odločijo organizirati demonstracije in proteste. 22.6 na Dunaju skličejo ustavodajno skupščino, ki pa naj bi sprejela ustavo in s tem ugodila zahtevam vseh narodov in državljanov

Bitka pri Custozzi

Jul 25, 1848

v tej bitki sredi poletja Avstrijsko cesarstvo premaga italijansko vojsko in za kratek čas prekine proces združevanja Italije.

Pruski kralj Friderik Viljem 4. po zavrnitvi krone uvede oktroirano ustavo

Dec 1, 1848

Z oktroirano ustavo razpusti deželni zbor in močno okrni volilno pravico. Sprva jo omeji na polnoletne moške nato pa doda tudi omejitev glede na višino davkov

Kronanje novega avstrijskega cesarja Franca Jožefa

Dec 2, 1848

Pod pritiski revolucije in stalnih oktobrskih uporov Madžarov, Ferdinand 1. svoje mesto odstopi nečaku Francu Jožefu (OLOMUNC)

odprava fevdalizma proti plačilu odškodnine

Dec 7, 1848

Francoske volitve

Dec 11, 1848

Na volitvah 11. in 12. december postane novi predsednik Luis Napoleon Bonaparte oz. Napoleon 3.

razglasitev republike v Rimu

1849

revolucionarji so Papeža Pija 9 prisilili v umik v Neapeljsko kraljestvo in uvedbo ustave. Rim so razglasili za republiko. Francoski cesar Napoleon3. pa je kasneje 1849 papežu pomagal pri vrnitvi na prestol.

vpeljava oktroirane ustave v Avstrijskem cesarstvu

Mar 4, 1849

Franc Jožef z močno represijo uvede oktroirano ustavo, razpusti parlament in s pomočjo feldmaršala Radetzkega, kneza Schwarzberga in Rusije stre vsa revolucionarna središča

olomuška pogodba

1851

Po zavrnitvi krone pruskega kralja Friderika Viljema 4. razpade tudi ideja o malo-nemški združitvi. Namesto tega želi Prusija izpeljati združitev v okviru Erfurtske zveze. Z olomuško pogodbo Avstrijsko cesarstvo Prusijo prisili, da obudi nemško zvezo

silvestrski patent

Dec 31, 1851

patent, ki ga Franc Jožef izda in s tem dokončno razpusti oktroirano ustavo in liberalne reforme kot so prisega uradnikov na ustavo, pokornost ministrov parlamentu, preklic svobode združevanja in tiska itd. Začenja se obdobje Bachovega absolutizma

Sprejetje francoske ustave

1852

S svojim vladanjem je Napoleon 3. močno nasprotoval revolucionarjem. Z uvedbo nove ustave je prejel 10-letni mandat. To mu je omogočilo da se okliče za cesarja in republike je bilo konec

izvoljen je nov italijanski minister Camillo Benso di Cavour

1852

Po prvi vojni za italijansko neodvisnost je boj za združitev Italije prevzelo Sardinsko kraljestvo. Za ustavno monarhijo je bil zelo pomemben ministrski predsednik Cavour, ki se je povezal s Francijo in na ta način Italiji omogočil neodvisnost.

Krimska vojna

Period: 1853 to 1856

Vojna v kateri se je Rusija borila proti ZDA, VB, Osmanskemu kraljestvu in Sardinskemu kraljestvu. Ker je Rusija pomagala pri zatiranju madžarskega nacionalnega gibanja, je računala na pomoč avstrijskega cesarstva. Ker se to ni zgodilo je Rusija seveda doživela hud poraz in zaostrila odnose z A-O. Vojna je pokazala na močno gospodarsko zaostalost Rusije.

pridobitev podpore Francije

1855

Zaradi Krimske vojne je 1855 Cavour navezal stike s Francijo. Napoleon 3. je pristal na sodelovanje v vojni za neodvisnost v zameno za Savojo in Nico.

konkordat s katoliško cervijo

1855

Bachov absolutizem je s konkordatom podelil ogromne pristojnosti glede šolstva in zakonskega prava katoliški cerkvi

kriza avstrijskega cesarstva

1857

Kriza in vojne s Prusijo in Italijo vodijo v veliko gospodarsko krizo in izgubo ozemlja .Prav tako je kriza glavni razlog za prestrukturiranje države.

pogodba v Villafranci

1859

Po drugi vojni za neodvisnost francosko-italijanska vojska premaga avstrijsko cesarstvo. S tem Avstrijsko cesarstvo izgubi Lombardijo in ozemlja S-Italije . S pogodbo v Villafranci je konec vojne za italijansko neodvisnost

Priključitev Sicilije k Piemontu

1860

Garibaldi v povezavi s Cavourjem zavzame Sicilijo in jo prepusti Sardinskemu kraljestvu s tem postane Garibaldi tudi glavni junag resorgimenta. Priključitev je bila potrjena tudi s splebiscitom.

dekret o odpravi osebne odvisnosti kmeta v Rusiji

1860

Gre za pomemben liberalni ukrep, ki ga je sprejel sicer avtokratski cesar Aleksander 2. S tem je kmet, postal samostojen in osebno sovboden. kljub temu se kmečke pravice niso kaj dosti izboljšale.

oktobrska diploma

Oct 20, 1860

Z oktobrsko diplomo Franc Jožef dokončno odpravi neoabsolutizem in preoblikuje državo v ustavno monarhijo. S tem je sklican stočlanski parlament, kjer ima največ pristojnosti tradicionalne elite kot so plemstvo, duhovščina. To močno zmoti meščane.

Kraljevina Italija

1861

V Torinu se je leta 1861 sestal italijanski parlament, ki je marca razglasil kraljevino Italijo-ustavna monarhija,

Madžari želijo obnoviti svojo suverenost

1861

februarski patent

Feb 26, 1861

ker z oktobrsko diplomo ne zadovolji meščanov, cesar preoblikuje državo iz federalistične do centralistične. Tu pa je prišlo do predvsem narodnih trenj, saj imajo zgodovinski narodi prednost pred nezgodovinskimi.

izvolitev OTTA VON BISMARCKA

1862

Ministrski predsednik Otto von Bismarck je popeljal Prusijo na sam razvojni vrh. S svojo realpolitiko oz. pragmatičnostjo in močjo želi združiti nemške dežele pod okriljem Prusije. To doseže s tremi pomembnimi vojnami.

Čehi se ne udeležujejo dunajskega državnega zbora

1863

prva internacionala

1864

Prusko-avstrijska vojna proti Danski

1864

Prusija in A. C skupaj napadeta Dansko. Priborita si Holstein in Sghleswig, ki ju upravljata skupno.

Sklic madžarskega deželnega zbora

1865

Ker je Avstrija izgubila ogromno ozemelj, je želela preprečiti odcepitev Madžarov, zato je sklicala deželni zbor in z avstrijsko- madžarskim sporazumom potrdila suverenost Madžarov.

Puso-italijanska vojna proti A.C

1866

Avstrijsko cesarstvo se bojuje na dveh delih. In sicer z Italijo , ki jo porazi( Bitka pri Custozi in Visu) in proti Prusiji, ki pa jo uniči pri bitki pri Kraljevem Gradcu. Avstrija tako izgubi Holstein in Scchleswig. Izpade iz nemškega vprašanja in izgubi Lombardijo in Benečijo, ki pripadeta Italiji. Prusija ustanovi severnonemško zvezo.

prikljčitev Benečije

1866

po prusko-avstrijski vojni je italija v zameno dobila Benečijo,ki je že v času leta 1848 razglasila republiko.

madžarski sporazum

1866

decembrska ustava

1867

pomembni zakoni državljanov, znanosti, šolstva, osebnih svoboščin in zakoni o enakopravnosti narodov in jezikov na avstrijski polovici Avstro -Ogrske.

kronanje Franca Jožefa in Sisi

Jun 8, 1867

z dualistično ureditvijo je Franc Jožef postal istočasno madžarski kralj in Avstrijski cesar

Priključitev Rima

1870

Rim je bil poleg Benečije in ozemelj ki so včasih pripadale beneškemu kraljestvu še edino, ki po letu 1861 ni pripadalo Italiji. Glavni pobudnik gibanja je il Giuseppe Garibaldi, ki je s svojim geslom smrt ali Rim želel tudi rim dokončno priključiti kraljevini. Prvi poizkusi so bili neuspešni potem pa so v letu 1870 zaradi francoske vojno s Prusijo francozi odpoklicali vojsko, ki je stražila RIm. Italijanska vojska je imela prost vstop do Rima in ga razglasila za republiko.

Prusija proti Franciji

1870

Otto von Bismarck prepriča Napoleona 3., da proti Prusiji napove vojno. Prusija jih porazi v bitkah pri Metzu in Sedanu. Napoleon 3. je ujet, zato odstopi in Francija zopet postane republika. Izgubi Loreno in Alzacijo. Prusija pa ustanovi Nemško cesarstvo

iridentizem

1870

priključitev Istre, Trentina, Trsta, Furlanije... ozemelj ki so bila poseljena z italijansko govorečimi prebivalci,a so bila v 15 stol. združena pod Beneškim kraljestvom

Razglasitev nemškega cesarstva

Jan 18, 1871

po zmagi nad Francijo Prusija razglasi nemško cesarstvo. Viljem 1. postane nov cesar Bissmarck pa prvi ministrski predsednik. v parlamentu imajo premoč Prusi.

Rusko- turška vojna

1877

Ker je Osmansko kraljestvo nastopilo z močno represijo proti pravoslavcem, je Rusija kot zastopnica pravoslavcev Osmanskemu kraljestvu napovedala vojno, v kateri je tudi zmagala. S tem je povečala vpliv na Balkanu in še zaostrila odnose z A-O. Bolgarija je postala ozemeljsko neodvisna

sporazum v San Stefanu

1878

konec rusko-turške vojne

socialistična internacionala.

1889

nastane znotraj socialdemokratske stranke, ki daje velik povdarek mreženju. Osredotoča se na mreženje znotraj držav in med državami samimi. Nastala je na osnovi prve internacionale, katere začetnik pa je bil Karl Marks

odstavitev Bissmarcka in nastop Lea von Capriva

1890

Bissmarck je deloval izrazito proti krščanski pa tudi socialistični ideologiji. Sprejemal je proti socialistične zakone (uvedba obveznega zdravstvenega zavarovanja 1883). Ker parlament ni hotel več potrditi teh protisocialističnih ukrepov, ga je cesar odstavil. Na njegovo mesto pride Le von Capriva

Nove stvari

1891

Papež Leon 13. izda okrožnico Nove stvari, v kateri kritizira idejo socializma o družbeni lastnini. Papež Leon 13 je član krščanskodemokratske stranke, ki pa priznava delno versko strpnost in se zavzema za uvedbo socialne poliike

začetki Antant (vojaška zveza)

1891

Ruski cesar Aleksander 3. poostri svoje avtokratsko vladanje, kar se opazi tudi na vojaškem področju, saj se poveže s Francijo. S tem se zaščiti v primeru Nemške vojne (med leti 1891 in 18949

socialistična revolucionarna stranka

1901

Čas Nikolaja 2., ki nadaljuje z avtokratskimi reformami in nasprotuje demokraciji.

boljševistična stranka

1903

pomembno vlogo odigra v državljanski vojni. Vodi jih Lenin.

Vojna z japonsko in sporazum v Portsmouthu

Period: 1904 to 1905

Rusijo premaga Japonska, ki zahteva, da se Rusija umakne iz Mandžurije. S svojim dobrim ladjevjem pri bitki pri Cušimi porazi rusko vojsko. Sporazum v Portsmouthu Japonski omogoči še večji gospodarski razvoj, Rusijo pa pahne v še večjo krizo.

oktobrski manifest

1905

ruski car zaradi revolucije uvede ustavo in spoštovanje človekovih pravic. poleg tega sledijo volitve v parlament oz. dumo- zmanjšanje avtokratskih pravic.

stavka delavcev v Peterburgu

Jan 22, 1905

150.000 nezadovoljnih delavcev se zbere in protestira pred Zimskim dvorcem. Želijo si predvsem več državljanskih in socialnih pravic, s katerimi bi izboljšali svoj položaj . Ruska vojska je začela streljati na njih, zato ta dogodek imenujemo tudi krvava nedelja. Mirni protesti so pripeljali v hudo revolucijo.

temeljni zakon v rusiji

1906

car si povrne avtokratsko oblast.