-
Meščanska družba
- 19.stol. - začetki ustave in parlamentalizma
- delitev na meščane po premoženju, po izobrazbi in malomeščanstvo
- idustrija, trgovina, bančništvo
- Načela: enakost pred zakonom, uspešnost in dosežki, enakih možnosti
- Značilnosti: ustanavljanje društev, omika, uživaje v visoki kulturi
-
V boju za svobodo
- 1830 - V Franciji po julijski revoluciji začele širiti liberalne in nacionalne ideje
- vladarji se odzovejo z represijo (cenzura, policijski nador, omejevanje)
- razlogi za nezadovoljstvo
- meščani hoteli gosp.in pol. moč
- slabšanje položaja delavcev (tovarne)
- kmetje, slabe letine, lakota
- narodi si želijo vsak svojo državo
- cilja: liberalizem in nacionalizem
-
Viktorijanska doba (Velika Britanija)
V Angliji zavlada kraljica Viktorija
-naraščanje delavcev
-tekma med velesilami
-pospešena industralizacija
-razvoj na področju medicine, železnice, komunikacije... -
Konec Francoske revolucije
- Francoska vlada postopno začela odpravljati politične pravice, pridobljene z revolucijo
- decembra 1848 izvoljen za predsednika Luis Napoleon Bonaparte
- 1852: razglašena nova ustava, Luisu zagotovila 10-letni mandat
- istega leta se je razglasil za francoskega cesarja Napoleona III.- s tem je bilo končano obdobje druge republike
-
Nemška zveza
Na začetku je nastalo več revolucionarnih vrenj, ki si pripeljala do:
-svobode tiska in zborovanj
- uvedbo liberalejših ustav
- razpis volitev v deželne zbore -
Sestane se nemški parlament
- sestavljajo ga izobraženci
- izdelali naj bi nemško liberalno ustavo in sprejeli sklep o združitvi
- po malonemškem načrtu je je bila Nemška krona ponujena Pruskemu kralju, ki je ni želel sprejeti
- decembra je v Prusiji kralj razpustil deželni zbor in vpelljal oktroirano/vsiljeno ustavo, ki je razdelila volilno pravico na tri volilne razrede, na podlagi višine davkov
-
Apeninski polotok
- glavna gonilna sila je postala Mlada Italija, ki je združevala preostanek karbonarjev in mlajšo generacijo revolucionarjev
- uporniki zahtevali vpeljavo ustav in parlametalnega življenja
- februarja sta ustavo dobili kraljesti Piemont-Sardinija in Toskana
- v Rimu februarja razglasili Republiko
-
Bitka pri Custozzi
- bitka med Avstrijo in Italijo
- Avstrijska zmaga, ki je Piemontsko-Sardinskega kralja prisilila v odpis premirja
- Italijanske sile l. 1849 ponovno sprožile vojno proti AC, a so bile spet poražene
-
Vstaja v Palermu
- Z njo se je je začelo revoulucionarno leto 1848
- prišlo je do protestov zaradi nezadovoljstva njigovega družbenega položaja
- Kralj dveh Sicilij je moral obljubiti ustavo
-
Francija
- Francija postala epicenter revolucionarnega vrenja
- imela je značaj liberalnih teženj
- potekale so demonstracije, delavci želeli splošno volilno pravico in izboljšanje volilnega položaja
-
Francija razglasi republiko
- kralj je vzpostavil začasno vlado, ki je poskušala zadovoljiti zahteve revolucionarjev
- uzakonila je :
-svobodo tiska in zborovanja
- ukinilasmrtno kazen za politične prekrške
- uvedla splošno in enako volilno pravico
- omejila delavni čas (znotraj Pariza 10h, zunaj 11h)
- ustanovili državne delavnice (omogočale minimalno plačilo)
-
Sklic vsenemškega parlamenta
- sklican zvezni zbor v Frankfurtu, ki je odpravil cenzuro tiska, razglasil cesarskega orla za zvezni grb, zastavo pa črno-rdečo-zlato
- vodilni predstavniki nemške opozicije, zbrani v Frankfurtu so razglasili sklic vsenemškega parlamenta
- oblikovala sta se dva načrta združitve, velikonemški in malonemški
-
Avstrijsko cesarstvo
Marčna revolucija:
- cesar Ferdinand I. prisiljen odsloviti osovraženega Metternicha
- 15.3. obljubil vpeljavo ustave, svobode tiska in združevanja,
ustanavljanje narodnih gard (=enote oboroženega meščanstva)- 7. 1848 sklicana ustavodajna skupščina:
- sprejeli zakon o odpravi fevdalizma
- 7. 1848 sklicana ustavodajna skupščina:
-
Slovanski kongres
- zahtevali izvzem Slovanskega ozemja iz Nemške zveze
- Dunajska vlada se je zoperstavila z vojaškim posredovanjem
-
Neuspeli poskus združitve Italije
1848 - bitka pri Custozzi, zmagajo avstrijci
1852 - Piemontski ministrski predsednik Cavour
-modernizacija
-skušal izriniti Avstrijo iz Apeninskega polotoka
-pomoč velesil, opora na Napoleona III. -
Razglašena Oktroirana vstava
Razglasil jo je Franc Jožef:
- razpustil parlament
- strl vsa revolucionarna gibanja
- ukinil nacionalna gibanja in demokratične dosežke -
Silvesterski patient
- Bachov absolutizem / neoabsolutizem
- Franc jožef, cesar AC
- ukinitev naprednih reform revolucije
-
Krimska vojna
- Ruska mornarica v Sinopskem zalivu uniči turško fronto
- VB in Francija se vključita v vojno in napoveta vojno Rusiji
- Bitka pri Sevastpolju 1855 - zavezniki zmagali in potem podpisna mirovna pogodba-konec krimske vojne
- Rusija izgubila, izgubila vpliv v Podonavju in na balkanu
- Črno morje postane nevtralno območje
- Vlaška in Moldavija dobita vtonomijo znotraj Osmanske države
-
Irsko republikansko bratstvo
-spremembe hoteli doseči s silo
-želeli biti samostojni, avtonomni -
Druga vojna za neodvistnost
- zavezništvo Piemonta in Francije
- v bitkah pri Magnenti in Solferinu zmagata Fra-Ita. vojska
- podpis pogodbe v Villafranci, avstrijci se umaknejo iz Lombardije
- ozemeljsko povečanje Piemonta
- 1860 - Garibaldi s prostovoljci zasedel Sicilijo, Neapelj - izroči kraljestvo dveh sicilij piemontskemu kralju
-
Oktobrska diploma
-konec neoabsolutizma
-ustavna monarhija
-uvedba federalizma februar 1861 - februarski patent
-centralizacija države
-obuditev parlamentarnega življenja
-sproži nacionalna trenja -
Italijansko kraljestvo
Parlament razglasil Italijansko kraljestvo
-postala je ustavna monarhija -
Period: to
Rim ali Smrt
1862- Garibaldi s 3000 prostovoljci nad Rim, geslo je Rim ali Smrt, s tem do dali vedeti da bojo Rim dodali k kraljevini Italiji, Garibaldi ustavi pohod in ne uspe mu dobiti Rima, saj ga Italijani zaustavijo 1866- Italija se udeleži Avstrijskko-pruske vojne, v zameno dobijo Benečijo 1870- Francosko-Pruska vojna, pridobitev Rima -
Nemško-Danska vojna
- danska proti Prusiji in AC
- povod: Danska želela priključiti vojvodino Schleswig
- zmaga AC in Prusija, ki zavzameta Schleswig in Holstein
-
Avstrijsko-Pruska vojna
- Prusija in Italija proti AC
- sedemtedenska vojna
- AC se je bojevalo na dveh frontah, proti Italiji in proti Prusiji
- 23.8. razpade Nemška zveza- mirovna pogodba v Pragi, oblikovana Severnonemška zveza, Italija dobi Benečijo
-
Liberalne reforme - Decemberska ustava
- ustanavljanje političnih društev
- splošne pravice državljanov
- nadzor nad šolstvom prevzame država
- splošna in obvezna osemletna šolska obveznost
-
Francosko - Pruska vojna
- Francija proti Prusiji
- Otto von Bismarck je objavil Emsov telegram in s tem razjezil Francijo
- Puska vojska vdrla v Loreno
- po zmagi Prusov v bitki pri Sudanu in Metzu prisilile Francoze k vdaji
- 1871 Mirovna pogodba iz Frankfurta, Francija morala Nemčiji odstopiti Alzacijo in Loreno, Napoleon je bil odstavljen
- ustanovljeno Nemško cesartvo
- v Franciji oblikovala republika
-
Ustanovitev Nemškega cesarstva
Razglašeno v Versaillesu:
-ustavna monarhija
-prvi nemški cesar je pruski kralj Vilijem I.
-ministrski predsednik Bismarck
-zvezna federativna država
-industralizacija, kolonizacija
-kulturni boj=boj za kulturo in duhovnim življenjem -
Pariška komuna
-samouprava
-72 dni obstaja
-vzpostavili socialno pravičnejši sistem
-razglasili enakopravnost žensk
-splošna oborožitev ljudstva
-tovarne opravljale delavska združenja -
Rusko-Turška vojna
- Romanska represija proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom
- nesoglasja med Osmanskim cesarstvom in Rusijo
- Rusija zaveznica pravoslavcev- zmagajo Rusi -1878 Premirje v san Stefanu
-
Rusko-Japonska vojna
- Japonska zahteva po Ruskem umiku iz Mandžurije
- bitka pri Cešimi - Japonsko ladjevje premagalo Rusko
- konec: podpis mirovne pogodbe v Portsmouthu, Japonska dobi Mandžuurijo
- Posledice: večanje nezadovoljstva prebivalcev Rusije, kar vodi v revolucijo 1905, Japonska z zmago postane velesila in širi svoje ozemlje
-
Revolucaja 1905
- v Petrogradu
- Vzroki: zunanjepolitični in notranjepolitični razlogi
- splošna stavka delavcev
- carska vojska začela strelati na protestnike
- ruska krvava nedelja
- car izdal oktobrski manifest
- sklical DUMO=ruski parlament
- 1906 car podeli sebi nazaj večji del oblasti
