1 tg8yt bltig0fcrpx3ykra

Vesoljske misije

  • Izstrelitev prvega Zemljinega umetnega satelita Sputnik 1

    Izstrelitev prvega Zemljinega umetnega satelita Sputnik 1
    Sputnik 1 je bil prvi Zemljin umetni satelit. Tehtal je 83 kg in je imel dva radijska oddajnika. Zemljo naj bi obkrožal na nadmorski višini 250 km. Izstrelitev je predstavljala začetek vesoljske tekme med Sovjetsko zvezo in ZDA.
  • Prva žival v vesolju – Lajka

    Prva žival v vesolju – Lajka
    Prvo živo bitje v veslju je bila psička Lajka. Izstrelili so jo s plovilom Sputnik 2. Med misijo je poginila. V breztežnostnem stanju naj bi preživela 6 dni. Kasneje se je izkazalo, da je verjetno poginila že po nekaj urah zaradi napake z ogrevanjem vesoljskega plovila.
  • Prvi človek v vesolju – Jurij Gagarin

    Prvi človek v vesolju – Jurij Gagarin
    V vesolje je poletel z Vostokom 1. Polet je potekal popolnoma samodejno. Vesoljska ladja Vostok 1 je Zemljo obkrožila enkrat in sicer na tiru z višino med 169 in 315 kilometri.
  • Prva ženska v vesolju – Valentina Tereškova

    Prva ženska v vesolju – Valentina Tereškova
    Leta 1962 so Valentino Tereškovo izbrali za ženski kozmonavtski zbor. Od več kot štiristo prosilk so jih izbrali le pet.V svojem prvem vesoljskem poletu je bila tudi prva civilna oseba. Nobena od drugih petih izbranih kozmonavtk ni nikoli poletela.
  • Prvi vesoljski sprehod

    Prvi vesoljski sprehod
    Edward Higgins White II. je kot pilot odprave Gemini 4, desetega ameriškega vesoljskega poleta s človeško posadko, opravil prvi "sprehod" v vesolju. Sprehod, ki je trajal 20 min, je opravil privezan s sedeminpolmetrskim kablom ter z napravo za manevriranje na stisnjen zrak v roki.
  • Prvi človek na Luni – Neil Armstrong

    Prvi človek na Luni – Neil Armstrong
    Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni. Na Luno je prvi stopil Armstrong, 20 min za nijm pa še Aldrin. Razobesila sta ameriško zastavo in opravila različna merjenja, ter zbrala lunarno kamenje. Na kraju prvega izkrcanja sta pustila tablico z napisom: »Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.«
  • Izstrelitev Voyager 1

    Izstrelitev Voyager 1
    Voyager 1 je ameriška vesoljska sonda brez posadke. Še vedno deluje. Trenutno je od nas najbolj oddaljen objekt, ki je delo človeških rok. Sonda je skupaj s sondo dvojčico Voyager 2 rezultat programa, katerega cilj je bil obisk zunanjih planetov Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna. Po opravljeni nalogi sonda nadaljuje potovanje v medzvezdni prostor in je v letu 2005 dosegla mejo Osončja.
  • Polet prvega raketoplana Columbia

    Polet prvega raketoplana Columbia
    Zaradi dragega programa Apolla in iskanja njegovih alternativ so znanstveniki pri Nase v drugi polovici sedemdesetih let začeli resno razvijati novo vesoljsko plovilo, ki bi lahko v vesolje poneslo posadko in koristen tovor ter se nato samostojno vrnilo na Zemljo. Po pristanku pa bi bilo vozilo mogoče ponovno uporabiti. Zaradi te svoje specifike je vozilo dobilo novo revolucionarno obliko, ki spominja na letalo. Prvi Space shuttle oz. vesoljki čolnič, ki je poletel je bil Columbia.
  • Nesreča raketoplana Challenger

    Nesreča raketoplana Challenger
    V tragični nesreči raketoplana Challenger so umrli vsi člani posadke. Po nesreči je bil program Shuttle za skoraj tri leta ustavljen. V tem času so odpravili glavno napako ter občutno izboljšali varnost posadke.
  • Izstrelitev vesoljskega teleskopa Hubble

    Izstrelitev vesoljskega teleskopa Hubble
    Vesoljski teleskop Hubble je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje. Njegova lega zunaj Zemljinega ozračja omogoča, da lahko z njim posnamejo izredno ostre slike. Od njegove izstrelitve in vtirjenja leta 1990 je postal eden od najpomembnejših daljnogledov v zgodovini astronomije. Z njim so opravili nekaj izjemnih opazovanj in je pomagal astronomom pri boljšem razumevanju mnogih osnovnih problemov v astrofiziki.
  • Izstrelitev mednarodne vesoljske postaje

    Izstrelitev mednarodne vesoljske postaje
    Mednarodna vesoljska postaja je skupni projekt petih vesoljskih agencij. Služi predvsem kot infrastruktura za raziskave učinka mikrogravitacije, kozmičnega sevanja in drugih vesoljskih pojavov. Glavni cilj je razkritje vplivov na biologijo človeka med daljšim bivanjem v vesolju, astronavti pa preučujejo tudi astronomijo, astrobiologijo, vesoljsko vreme in fizične pojave, kot sta temna snov in temna energija. Od izstrelitve prvega modula Zarja je naredila več kot sto tisoč obhodov.