-
Špansko oblast prevzame general Primo de Rivera
S soglasjem kralja Alfonza XII. je oblast v Španiji prevzel general Primo de Rivera, ki je razpustil parlament ter uvedel diktaturo. Njegova diktatura traja osem let. -
Volitve
Po osmih letih diktature so spet speljali volitve, na katerih so zmagali republikanci. Kralj je zapustil državo, Španija pa je postala demokratična republika.
Sledijo reforme: izvedena delna agrarna reforma, sprejeta delovna in socialna zakonodaja, ustava je vpeljala versko svobodo in ločitev cerkve od države. -
Zmaga Ljudske fronte na volitvah
Ljudska fronta, katero so sestavljali socialisti, komunisti, levi meščanski republikanci itd. je zmagala na volitvah in nadaljevala reforme. -
Upor dela vojske pod vodstvom Francisca Franca proti republikanski vladi
Franciscov upor proti demokratično izvoljeni republikanski vladi so podpirali veleposestniki, industrialci in katoliška cerkev. Po uporu se je Španija razklala na dvoje, posledično pa je izbruhnila državljanska vojna. Generalu Francu sta z vojsko in orožjem pomagali Nemčija in Italija, republikancem pa je z orožjem in denarjem pomagala Sovjetska zveza ter prav tako mednarodne brigade prostovoljcev iz tujine (okoli 30.000, med njimi okoli 500 Slovencev). -
Zmaga nacionalistov, vzpostavitev fašizma
V republikanskem taboru je kmalu prišlo do resnih sporov, zaradi različnih pogledov na prihodnost Španije. Svoj delež je k porazu republikancem prispevala tudi nevtralna politika Francije in Velike Britanije. Vzpostavitev fašizma v Španiji - obdržal se je do smrti generala Franca (1975). -
Bitka za Atlantik
Bitka za Atlantik je najdaljša neprekinjena bitka 2. svetovne vojne in sicer traja od leta 1939 do 1945. Nemške podmornice so napadale zavezniško trgovsko ladjevje. Kasneje so uvedli konvoje ladij.
Najbolj pomembni dogodki: potopitev britanske letalonosilke, napad na britansko pomorsko oporišče ter angleška zaplemba kodirnega stroja, imenovanega Enigma. -
Nemčija in Sovjetska zveza podpišeta pogodbo
Nemčija in Sovjetska zveza sta si razdelili interesna območja v Vzhodni Evropi. S podpisom te pogodbe se je Nemčija izognila vojni na dveh frontah, Sovjetska zveza pa je dobila priložnost, da je ob minimalnem vojaškem angažmaju povečala svoje ozemlje. -
Nemški napad na Poljsko, začetek 2. svetovne vojne
Hitler je želel Poljsko napasti že 26. 8. 1939, vendar je želel najprej urediti odnose z Veliko Britanijo, saj so se Nemci bali vojne na dveh frontah. Nemčija se je bila s Poljsko pripravljena pogajati, vendar Poljaki pogojev niso sprejeli, zato so Nemci uprizorili obmejni incident, katerega so izrabili za napad na Poljsko z vojaško tehniko imenovano blitzkrieg. -
Velika Britanija in Francija napovesta vojno Nemčiji
Po nemškem napadu na Poljsko, Francija in Velika Britanija Nemčiji napovesta vojno. Na meji med Nemčijo in Francijo poteka lažna vojna. Zgrajeni sta obrambni črti Siegfriedova linija (NEM) in Maginotova linija (FRA). Nobena od strani ne da pobude za začetek vojne... -
Kapitulacija Poljske
Poljska je zaradi nepripravljenosti na vojno in nemškega hitrega napada bila prisiljena kapitulirati. Kot prva okupirana država spada med tiste, k so med vojno pretrpele najhujše izgube. Ubitih je bilo okoli 6 milijonov prebivalcev -
Zimska vojna
Sovjetska zveza je okupirala baltske države, na Finskem pa naleti na močan odpor. Finci so imeli majhne, dobro izurjene enote (imeli so tudi smuči- bolje pripravljeni na tamkajšnje razmere), zato je morala Sovjetska zveza mobilizirati več vojske za zmago nad Finci. Finci so bili poraženi spomladi, leta 1940 ter Sovjetski zvezi prepustili Karelijo. -
Afriške bitke
Severna Afrika je bila italijansko glavno bojišče. Italija je julija, leta 1940 napovedala vojno Angliji, septembra istega leta pa je izvedla napad nad Egipt. Zaradi angleške protiofenzive so Italijani potisnjeni do Libije. Erwin Rommel je vodil ofenzivo proti Angliji in Angleže potisnil nazaj v Egipt. Angleže je vodil britanski general B. Montgomery.
Konec leta 1942 se zgodi bitka pri El Alameinu, v kateri Angleži potisnejo nemško-italijansko vojsko globoko v Libijo. -
Period: to
Nemški napad na Dansko in Norveško
Nemci so želeli zavarovati varen dovoz železa iz Švedske, izključiti želijo možnost, da bi Skandinavija postala baza za napad na njih, britanski mornarici so zaprli dostop do Baltika. -
Period: to
Nemški napad na Francijo
Napad na Francijo preko nevtralnega ozemlja. Nemške operacije proti francoski vojski v Franciji so se imenovale Fall Rot. Sredi junija je padel Pariz, 22. 6. 1940 pa je bilo podpisano premirje z generalom Petainom. Višijska Francija je bila del Francije, ki ni bil okupiran. -
Nemški napad na Veliko Britanijo
Nemčija naj bi Veliko Britanijo zasedla z zračnimi napadi, sledilo pa naj bi izkrcanje in zasedba otoka. Nemci so poleti, leta 1940 začeli s silovitimi letalskimi napadi, katerim se je Velika Britanija uspešno postavljala po robu. Novembra, istega leta se Hitler usmeri v napade mest. Ker je VB še vedno v boljšem položaju, Hitler opusti napada na VB in se posveti napadu na SZ. Do konca meseca je bitka za VB končana, zračni napadi pa se še nadaljujejo. -
Podpis trojnega pakta in delitev interesnih sfer
Trojni pakt so podpisale sile osi, tj. Japonska, Nemčija in Italija (sile napadalke). Novembra 1940 se trojnemu paktu priključijo še Madžarska, Romunija in Slovaška, še kasneje pa Bolgarija in Jugoslavija. -
Operacija Barbarossa
Ta operacija je bila za Sovjetsko zvezo popolno presenečenje. Prodor Nemcev je potekal proti severu (Leningrad), proti sredini (Moskva) ter proti jugu (Kavkaz). Nemci so silovito prodrli v SZ. Imeli so motorizirane i tankovske enote. Do konca septembra, leta 1941 je SZ organizirala odpor. "General Zima" ujame Nemce v nepripravljenosti. -
Podpis Atlantske listine
V Atlantski listini sta politične cilje protifašistične koalicije opredelila predsednik ZDA Franklin D. Roosevelt in britanski predsednik vlade Winston Churchill -
Napad Japonske na Pearl Harbour
Japonci so napadli ameriško vojaško oporišče na Havajih, Pearl Harbour in uničili tri ameriške letalonosilke. Tako so države ZDA vstopile v vojno... -
Bitka za Stalingrad ter bitka pri Kursku
Nemčija se spomladi, leta 1942 usmeri proti Sovjetski zvezi. Na začetku so Nemci uspešnejši, zato jih vojska Sovjetske zveze obkoli, nakar so potrebovali Nemci oskrbo z letali. V tej bitki so bili Nemci poraženi, vendar poskusijo znova z največjo tankovsko bitko druge svetovne vojne tj. bitko pri Kursku , ki se je zgodila leta 1943. Tudi v tej bitki je bila SZ bolj uspešna, zato so se Nemci umaknili. -
Kapitulacija Kraljevine Italije
Poleti, leta 1943 se del nemško-italijanske vojske umakne iz Severne Afrike na Sicilijo, kamor jim prav tako sledijo zavezniki. Sledi bombardiranje letališč in pristanišč na Siciliji, Sardiniji in v Južni Italiji. Italijanom ni več do vojne in želijo mir, zato 8. 9. 1943 kapitulirajo, Mussolini pa je odstavljen in poslan na otok Elbo. Junija, leta 1944 zavezniki zavzamejo Rim, 28. 4. 1995 pa je Mussolini ustreljen in obešen sredi Milana. -
Teheranska konferenca
Pogovor Churchilla, Roosevelta in Stalina glede odprtja druge fronte, izkrcanju v Normandiji, Južni Franciji ter o protiofenzivi Sovjetske zveze -
Izkrcanje v Normandiji
Sodelovalo je 3 milijone zavezniških vojakov, katerim je poveljeval general Eisenhower. Po izkrcanju se je večina enot usmerila proti Parizu, ki je bil avgusta, leta 1944 osvobojen. Do jeseni, istega leta je bila osvobojena že skoraj celotna Francija. Kasneje so zavezniki napredovali v Belgijo in na Nizozemsko. -
Jaltska konferenca
Jaltska konferenca je zadnje srečanje "velikih treh" (Churchilla, Roosevelta, Stalina). Jaltska konferenca je potekala na Jalti od 4. do 11. februarja. Osrednja tema te konference je bila povojna ureditev sveta, pri čemer so se kazale velike razlike oz. nasprotja med zavezniki. Predsednik ZDA, Roosevelt je umrl sredi svojega mandata, nadomestil pa ga je Harry S. Truman. -
Bitka za Berlin
V tej bitki Hitler stori samomor, Nemčija pa 9. maja, leta 1945 kapitulira. -
Potsdamska konferenca
Na Potsdamski konferenci so se zbrali Stalin, Truman in Churchill (kasneje Attlee), da bi se dogovorili, kaj bi naredili z nacistično Nemčijo, ki je 9 tednov pred to konferenco podpisala brezpogojno kapitulacijo. Cilji konference so bili tudi vzpostavitev povojnega reda, mirovne pogodbe ter spoprijem s posledicami vojne. -
Atomski bombi nad Japonsko
Japonci so imeli visoko moralo in se niso nameravali predati, kar lahko razberemo npr. iz kamikaz (samomorilske letalske akcije). Ameriški predsednik Truman se je odločil za uporabo atomske bombe... 6. 8. 1945 pade prva atomska bomba na Hirošimo, druga pa 9. 8. 1945 na Nagasaki. Oba napada sta bila smrtonosna in sta povzročila ogromno žrtev in ogromno škodo infrastrukture, velik problem pa je povzročalo tudi sevanje. -
Trumanova doktrina
Trumanova doktrina je bila denarna pomoč državam, katerim je grozil komunizem s strani ZDA. To je bila prva antikomunistična doktrina na zahodu. Vse države, ki so se borile proti komunizmu so dobile pomoč. -
Marshallov načrt
Marshallov načrt je načrt ameriške gospodarske pomoči evropskim državam. Američani so investirali približno 13 milijard dolarjev v evropsko ekonomijo, njihov namen a je bil razvoj tehnologije in razvoj trgovskih stikov pod njihovim nadzorom. -
Informbiro
Informbiro je bil ustanovljen septembra, leta 1947 na Poljskem. Članice so bile komunistične partije SZ, Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Češkoslovaške, Poljske, Francije in Italije. Namen te organizacije je bil utrditi vpliv SZ v Vzhodni Evropi, preko francoske in italijanske partije vplivati na razmere na zahodu ter poenotenje vzhodnega bloka in njegova popolna podreditev Stalinovi avtoriteti. -
Nürnberški procesi
Nürnberški procesi so znani predvsem zaradi sojenja najpomembnejšim predstavnikom političnega, vojaškega in ekonomskega vodstva nacističnega Tretjega rajha. Enajst izmed teh vojaških zločincev je bilo obsojeno na smrt z obešanjem... -
NATO (North Atlantic Treaty organisation)
NATO je mednarodna vojaško-politična organizacija držav za sodelovanje na področju obrambe.
