Kmečki upori

Kmečki upori

Period: Jan 1, 1450 to Jan 1, 1713

Koroški kmečki upor

1478

Upor se je začel širiti februarja in je trajal pet mesecev. Zajel je območje preko 2000 km2. Kmečki zvezi so se pridružili tudi podeželski obrtniki, rudarji in celo nekateri meščani. Poleg protiturške obrambe so zahtevali soodločanje v sodstvu, cerkveni organizaciji in predpisovanju davkov. V tem uporu ni prišlo do oboroženega spopada s fevdalci niti do napadov na gradove. Zbrano uporniško vojsko, ki jo je vodil kmet Matjaž, so julija razbili Turki.

Slovenski kmečki upor

1515

Je bil največji upor. Obsegal je skoraj vso slovensko ozemlje - okoli 25.000 km2 in približno 80 000 kmetov. Kmetje so zahtevali staro pravdo, ohranitev delne svobode v trgovini in obrti, plačevanje dajatev v denarju. Upali so na pomoč cesarja, ki je niso dobili. Spodbujali so se z bojnim klicem Le vkup, le vkup, uboga gmajna.
Kmetje niso bili uspešni in so dobili visoke kazni: nadomestiti so morali nastalo škodo s povečano tlako, plačevati so morali uporniški srebrnik.

Hrvaško-slovenski kmečki upor

1573

Upor se je začel na posestvih ogrskega plemiča Franja Tahija. Uporu so se pridružili kmetje Spodnje Štajerske in dela Kranjske južno od Save. Zahtevali so zmanjšanje davkov, prosto trgovino brez carin in mitnin, davke so želeli pobirati sami. Znamenje upora je bilo petelinje pero. Upora je bil najbolje organiziran. Zajel je območje okoli 5000 km2 in 12000 kmetov. Eden od vodij je bila Matija Gubec, ki so ga ob koncu upora kronali v Zagrebu. Upor so pomagali zatreti uskoki.

Slovenski kmečki upor

1635

Začel se je na posestvu Ostrovica med Trbovljami in Vranskim. Razširil se je na večji del Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Bil je zadnji upor proti zahtevam zemljiških gospodov. Zajel je okoli 15000 km2 in 15000 kmetov. Kmetje so uničevali gradove, graščine in župnišča. Uničevali so mitnice. Svoje uspehe so bučno praznovali in peli pesem "Hola, hola, mi smo tu!". Upor je zatrla vojska krajišnikov.Kmetje tudi tokrat niso bili dobro organizirani, niso imeli trdnega programa.

Tolminski kmečki upor

1713

Država je uvedla nov davek na vino in meso. Kmete so prizadele slabe letine in nalezljive bolezni. Zaradi vseh tegob so se kmetje spomladi uprli. Upor se je s Tolminskega razširil na Goriško, zahodni del Kranjske. Uporniki so uničevali mitnice in druge deželne urade. Niso več računali na cesarjevo pomoč. Vzklikali so: "Mi nočemo pravde, marveč vojno!"upor so zadušili uskoki. Voditelji so bili obsojeni na smrt, uporniki pa na zaporne in denarne kazni. Omejili so jim vaško samoupravo.