Kako se je spremenila podoba slovenskih dežel?

Širjenje obdelovalnih površin

Jan 1, 900

Kolonizacija (naseljevanje) v slovenskih deželah je potekala v več fazah.
1. Med 10. in 13. stoletjem so v dolinah in gričevjih izsekavali gozdove, izsuševali močvirja in s te pridobivali nove obdelovalne površine. Temu pravimo NIŽINSKA KOLONIZACIJA.

1. Od 13. do 15. stoletja so bile nižine, ravnine in doline že poseljene, zato so začeli gozdove izsekavati na višjih vzpetinah in se tam naseljevati. Temu pravimo VIŠINSKA KOLONIZACIJA. Nastale so samotne kmetije in zaselki.

Germanizacija

Jan 1, 1000

Ker je na današnjem slovenskem prostoru primanjkovalo prebivalcev, so fevdalci s svojih posesti na Bavarskem, Tirolskem naseljevali nemško govoreče prebivalce. Te so naseljevali na območje Koroške in Štajerske. S tem so povzročili germanizacijo - to pomeni, da so slovensko prebivalstvo potujčevali.

Jezikovna meja

Jan 1, 1001

S časoma je nastala JEZIKOVNA MEJA med slovensko in nemško govorečimi prebivalci. Ta je konec srednjega veka potekala po Koroškem od Ziljskih Alp preko Osojskih Tur, Svinske planine in Golice do severnega dela Slovenskih goric in Radgone na Štajerskem.

Jezikovni otok

Jan 1, 1002

JEZIKOVNI OTOKI - ponekod, kjer so na območju poseljenem s slovenskim prebivalstvom, v posameznih krajih strnjeno živeli nemško govoreči prebivalci (Sorško polje, Selška dolina, Kočevsko...) Jezikovni otoki so sčasoma izginili - prebivalci so sprejeli slovenski jezik.

Razmah trgovine

Jan 1, 1003

V 10. st. se oživi trgovina zaradi:
- kolonizacije in napredka v kmetijstvu (triletno kolobarjenje);
- konec vpadov Madžarov;
- napredek v prevozništvu - podkovani konji, boljši vozovi;
- popravili in gradili so ceste.

Razvoj obrti

Jan 1, 1004

Slovenski obrtniki so svoje izdelke prodajali večinoma lokalnemu prebivalstvu in svojih izdelkov niso prodajali na tuje trge. Domači trgovci so vodili trgovino med bližnjimi mesti. S trgovino na daljše razdalje so se ukvarjali tuji trgovci, večinoma Judje.

Kovnice denarja in mitnice

Jan 1, 1100

Prva kovnica denarja je bila ustanovljena v koroškem mestu Breže v začetku 12. st. Njen denar (breški pfenig), je postal plačilno sredstvo v vzhodnih Alpah, vse do Bosne in Ogrske. Deželni knezi so ob prometnih poteh začeli postavljati MITNICE - kjer so od trgovcev pobirali davek na blago. Mitnice so bile pomemben vir dohodkov deželnih knezov. Najstarejša mitnica je bila mitnica pri Ptuju.

Trgovanje

Jan 1, 1100

Trgovci so iz slovenskih dežel izvažali med, vino, usnje, živino, vosek, železo. Uvažali pa so žlahtne kovine, začimbe, dišave, sol, vino, južno sadje, svilo. Glavne trgovske poti so potekale preko Štajerske in Kranjske proti primorskim mestom in Italiji - LJUBLJANSKA ALI KRAŠKA CESTA. Druga pomembna pot je tekla čez alpske prelaze proti Salzburgu in Nemčiji. Trgovske poti so zaposlovale tovornike, čolnarje, krčmarje, sedlarje, kovače...

Nastanek mest

Jan 1, 1200

Ob pomembnih trgovskih poteh so v 12. in 13. st. začela nastajati mesta. Mesta so bila povezana s podeželjem, od kmetov so dobivali hrano, meščani pa so kmetom na letnih sejmih prodajali obrtne izdelke. Večina mest je nastala ob cerkvah, pod gradovi, ob rekah ali križiščih pomembnih trgovskih poti. Mesto je nastalo, ko mu je mestni gospod podelil MESTNE PRAVICE. S temi so mesta dobila pravico do tržnega miru, obzidja in osebne svobode.

Primorska mesta

Jan 1, 1203

Mesta Koper, Piran in Izola so se ohranila iz antičnih časov. Pravice so imele zapisane v MESTNEM STATUTU. K njihovemu ozemlju je pripadala tudi bližnja kmečka okolica. Primorska mesta so imela monopol nad prodajo soli. To pomeni, da so edino primorska mesta lahko prodajala sol.

Škofje Loka - srednjeveško mesto

Jan 1, 1300

Škofja Loka je najbolje ohranjeno srednjeveško mesto na slovenskem. Oglej si videoposnetek in razmisli kako še danes srednjeveški način življenja vpliv na domačine.