2. svetovna vojna

Bitka za Atlantik

1939

To je bila najdaljša neprekinjena bitka 2. svetovne vojne. Trajala je od začetka vojne do leta 1945. Nemci so napadali ameriške konvoje ladij s podmornicami, ki so plule iz ZDA v Evropo. Takrat so izumili sonar; napravo za zaznavanje podmornic.

Molotov-Ribentropp pogodba

Aug 23, 1939

Pogodba med Nemčijo in Sovjetsko zvezo o nenapadanju. Pogodba je imela tudi tajni del; določitev razdelitve Poljske.

Bela zadeva

Sep 1, 1939

Hitler je Poljsko nameraval napasti že 28.8.1939, a ga je zadrževala Angleško-Poljska pogodba (Anglija obljubila napad na Nemčijo, če ta napade Poljsko) in nepripravljenost Italije na vojno. Poleg tega je bil Hitler pripravljen pogajati se s Poljsko, a Poljska ni sprejela pogojev (vrnitev mesta Gdansk v Nemčijo). Povod za napad na Poljsko 1.9.1939 je bila nacistična uprizoritev obmejnega incidenta.

VB in FRA napovesta vojno NEM

Sep 3, 1939

Medtem ko so skandinavske in baltske države ob začetku vojne razglasile nevtralnost, sta Francija in Velika Britanija Nemčiji napovedali vojno

Kapitulacija Poljske

Oct 6, 1939

Nemci so Poljsko napadli z ogromno mehanizirano vojsko (tanki, letala...), poljska vojska pa je bila manjša, imeli so zastarelo opremo in konjenica je imela še vedno veliko vlogo. Zaradi Molotov-Ribentropp pogodbe, Poljsko napade še Sovjetska zveza. Poljska je mesec kasneje kapitulirala in njeno ozemlje se je delilo med Nemčijo in Sovjetsko zvezo

Vojaška akcija SZ na Finsko

Nov 29, 1939

Ker je Sovjetska zveza želela zgraditi baze za rdečo armado, je okupirala baltske države. Izjema je bila Finska, ki se je pritisku SZ uprla; ni dovolila gradnje oporišč, niti ni pristala na menjavo ozemlja. SZ je sprva začela bombandirati Helsinke, vendar je zaradi velikega odpora Fincev poslala še več vojakov. Spomladi 1940 je Finska Sovjetski zvezi prepustila Karelijo.

Napad na Dansko in Norveško

1940

Napadi na Dansko in Norveško so potekali od aprila do junija.
Razlogi:
- Nemčija želi varen dovoz železa iz Švedske
- Nemčija je želela izključiti možnost, da bi Skandinavija postala baza za napad na Nemčijo
- Nemčija je VB mornarici zapreti dostop do Baltika Dansko zavzame v 6ih urah. Tu pride do prvega bojevanja med Nemčijo in zavezniško vojsko. Zavezniki so poraženi; predsednik Norveške postane Quisling, ki so ga nadzorovali Nemci.

Napad na Egipt

1940

Julija Italija napove vojno Angliji, septembra pa napade Egipt in kasneje Somalijo. Cilj Italije je bil Sueški prekop in čim hitrejši dostop do nafte.
Decembra Angleži sprožijo protiofenzivo in Italijane potisnejo do Libije. Spomladi 1941 je prišel nemško-afriški korpus pod poveljstvom Rommela, ki je iz Tripolisa vodil ofenzivo proti Angležom in jih potisnil nazaj v Egipt. Konec leta 1942 v bitki pri El Alameinu Angleži potisnejo nemško-italijansko vojsko globoko v Libijo.

Napad na Francijo

May 10, 1940

Do zdaj je na meji med Francijo in Nemčijo potekala lažna vojna. Nemčija napade Francijo preko nevtralnega ozemlja (Beneluks).
Nemške operacije so bile sestavljene iz dveh delov;
- napad rumeni: napad na nevtralni Beneluks
- primer rdeči: napadi na francoske enote v Franciji
Nemčija je ubrala najmanj pričakovano pot skozi Belgijo (Ardenski gozd), saj je bilo to zelo hribovito območje in so si mogle motorizirane enote udreti pot skozi.
Enote na severu so bile uspešne; Nizozemska je kapitulirala.

Operacija DINAMO

May 26, 1940

V mestu Dunkirk se je francosko-angleška vojska znašla v pasti - obkoljena je bila z nemško vojsko. Do 4.6. so prostovoljci iz VB, ki so prišli čez Rokavski preliv z ribiškimi ladjami, evakuirali 340.000 angleških in francoskih vojakov. Tu je nemško letalstvo močno zatajilo; ni jim uspelo preprečilo evakuacije.

Padec Pariza

Jun 22, 1940

Podpisano je premirje med Nemčijo in francoskim generalom Petainom. Ker je bila v vojno vključena tudi Italija, ta dobi del Savoje, Nemčija pa okupira 2/3 Francije z Atlantsko obalo (za obrambo pred pomorskimi napadi, zgradijo zaščitno območje Atlantski zid). Del Francije, ki ni okupiran postane Višijska Francija, vodstvo pa prevzame skrajna desnica, na čelu je Petain.
Medtem se francoska vojska iz Dunkirka umakne v VB in pod poveljstvom De Gaulla organizira odpor proti Višijski Franciji.

Operacija Morski lev

Jul 1, 1940

Poleti so se začeli siloviti napadi nem. letalstva; uničevali so vojašnice, letališča, radijske postaje... Angleži se Nemcem uspešno postavljajo po robu; angleški lovci in radar za letala. Druga faza napada naj bi bila izkrcanje in zasedba; Hitler se novembra usmeri v napade mest, ampak VB še vedno kaže bolje. Hitler se na koncu odloči opustiti napad na VB in se posveti napadu na SZ.

Trojni pakt

Aug 27, 1940

Sile osi so podpisale trojni pakt in si razdelile interesne sfere; Nemčija in Italija v Evropi, Japonska pa v Aziji. Novembra k trojnemu paktu pristopijo še Madžarska, Romunija in Slovaška, kasneje pa še Bolgarija in Jugoslavija.
Napadene sile pa se povežejo v protifašistično koalicijo; VB, SZ in ZDA

Pogodba SZ-VB

1941

Julija 1941 sta SZ in VB sklenili medsebojno pomoč proti Hitlerju.
Prav tako je SZ julija sklenila pogodbo tudi s Poljsko.

Operacija Barbarossa

Jun 22, 1941

Hitler se je zaradi nasprotovanja komunizmu, sovraštva do skrajne levice in želje po pridobitvi rudnih bogastev, nafte in prostora za naselitev arijske rase, odločil za napad na Sovjetsko zvezo.
Smeri prodora:
- proti Leningradi na severu
- proti Moskvi
- proti Kavkazu
Prodor Nemcev je bil silovit, z motoriziranimi in tankovskimi enotami.

Atlantska listina

Aug 14, 1941

Churchill (VB) in Roosevelt (ZDA) to pogodbo podpišeta v tajnosti. S to pogodbo sta si obljubila da ZDA in VB ne iščeta teritorialnih pridobitev in da bosta prosto postili, da si države po vojni same izberejo državno ureditev.
Ta pogodba je bila osnova za povezovanje v protifašistično koalicijo oziroma v zaveznike.
Cilj je bil uničenje nacizma in fašizma.

Napad na Pearl Harbour

Dec 7, 1941

Japonska napade ameriško vojaško oporišče na Havajih (Pearl Harbour). To je pomenil vstop ZDA v vojno. Medtem so bile 3 ameriške letalonosilke na odprtem morju, kar pomeni, da jih Japonci niso mogli uničiti.

Bitka za Stalingrad

1942

Spomladi 1942 Nemčija sproži ofenzivo na jug SZ; sprva je šlo bolje Nemcem, ampak nato SZ sproži protiofenzivo in obkolijo nemške vojake v Stalingradu. Te vojaki se predajo in jih sovjeti pošljejo v gulage. To je bil velik poraz za Nemčijo.

Operacija bakla

1942

Novembra se angloameriška vojska izkrca v Maroku in Alžiriji. Sledijo boji med kolonialno vlado Višijske Francije in med angleško-ameriško vojsko. Medtem veliko francoskih vojakov prestopi na stran zaveznikov. Spomladi 1943 se nemško-italijanska vojska predata. Afrika je osvobojena

Bitka za otočja na Pacifiku

1942

Marca in aprila 1942 Japonci napadejo otočje Midway, toda Američani so bili na to pripravljeni in so uničili 4 japonske letalonosilke. Nato ZDA napreduje s taktiko "žabjih skokov" (osvajanje otoka za otokom).
Februatja 1945 ZDA napade otok Iwo Jima, z namenom gradnje letalskih oporišč. Kljub japonskim kamikazam zmaga ZDA. Aprila 1945 je ZDA izkrca na otoku Okinawa, kjer začnejo z gradnjo oporišč in bombandiranjem Japonske.

Bitka pri Kursku

Jul 12, 1943

Nemci poleti skušajo izvest še eno protiofenzivo. V bitki je sodelovalo 6.000 tankov. Ker je bila SZ uspešnejša, so se Nemci umaknili.

Kapitulacija Kraljevine Italije

Sep 8, 1943

Poleti 1943 se nemško-italijanska vojska iz S. Afrike umakne na Sicilijo. Zavezniki jim sledijo in bombandirajo letališča in pristanišča na Sicilij, Sardiniji in J. Italiji. Ker italijanskemu narodu ni več do vojne, odpor kmalu popusti in Italija kapitulira. Julija 1943 je Mussolini odstavljen in poslan na Elbo, kjer ga rešijo nemški vojaki. Na S. Italije ob jezeru Como ustanovi Salojsko republiko.
Junija 1944 zavezniki zavzamejo Rim. Sledi krepitev odpora proti fašizmu.

Teheranska konferenca

Nov 28, 1943

Veliki trije (Stalin, Roosevelt in Churchill) so se sestajali do 1.12.1943, za dogovor o odprtju druge fronte; junija 1944 na severu Francije (izkrcanje v Normandiji) in na jugu Francije, ter ofenziva na vzhodni fronti. Dogovorili so se, da bodo najprej obračunali z Nemci, nato z Japonci.

Sovjetska ofenziva na Vzhodni fronti

1944

Januarja 1944 SZ osvobodi Leningrad, junija napade Finsko, poleti osvobodi tudi Romunijo in Bolgarijo, ki napovesta vojno Nemčiji. Do konca 1944 so osvobojene Grčija, Albanija in velik del Jugoslavije. Spomladi 1945 zavezniki zavzamejo tudi Avstrijo.
25.4.19445 se SZ in zavezniki srečajo na reki Labi in nemško vojsko presekajo na dvoje.

Izkrcanje v Normandiji

Jun 6, 1944

3 milijone zavezniških vojakov se izkrca na S. Francije in odpre drugo fronto. Poveljnik ameriških enot je bil Eisenhower, nemški poveljnik pa je bil Rommel.
Avgusta 1944 je osvobojen Pariz, do jeseni je osvobojena že skoraj vsa Francija. Zavezniki nato napredujejo v Belgiji in na Nizozemskem, Hitler pa sproži zadnjo ofenzivo pozimi 1944/45 v Ardenih.

Jaltska konferenca

1945

Aprila je potekalo zadnje srečanje velikih treh (Stalin, Churchill in Truman) na Jalti. Dogovorijo se o povojni ureditvi sveta; razdelijo okupacijske cone v Nemčiji in Avstriji, ter se dogovorijo da bo SZ napadla Japonsko in v zameno dobila Kurilske otoke ter Južni Sahalin.

Nurnberški procesi

1945

Nurnberški procesi so bili vrsta procesov proti predstavnikom nacistične Nemčije oziroma sodni procesi proti največjim vojnim zločincem. Podobni sodni procesi so potekali v Tokiu za japonske vojne zločince.
Te procesi so potekali vse do leta 1949.

Bitka za Berlin

Apr 1, 1945

Sovjetske enote je vodil general Žukov, nemške enote pa Hitler. Sovjetske enote so napadle z letali, Berlin je branilo več kot milijon nemških vojakov.
30.4.1945 Hitler stori samomor. Nemčija kapitulira 9.5.1945.

Konferenca v Potsdamu

Jul 17, 1945

Attlee, Truman in Stalin se odločajo o tem, kaj bo z Nemčijo. Njihov namen ni uničenje nemškega naroda, ampak da Nemčija ne bo več ogrožala svetovnega miru.
Odločijo se za:
- demilitarizacijo
- razdelitev na 4 okupacijske cone
- plačevanje vojnih reparacij
- selitev nemškega naroda iz držav izven Nemčije
Ustanovili so mednarodno sodišče za sojenje vojnih zločincem in začeli izvajati denacifikacijo družbe.

Napad na Hirošimo

Aug 6, 1945

Na Pacifiški fronti se Japonci niso predajali, avgusta še SZ napade Japonsko (Mandžurijo in Kurilske otoke). Ker se Japonska še vedno ne preda se zavezniki odločijo za uporabo atomske bombe.
Odločili so se za Hirošimo in Nagasaki, ker sta obe mesti dosegljivi ameriškim bombnikom, nista bili poškodovaani že od prej uporabljenih bomb in sta dovollj veliki. Dva dni po napadu na Hirošimo, vržejo atomsko bombo na Nagasaki.
2.9.1945 Japonska kapitulira.