1848 Revolucije - Velika Britanija in Francija na prehodu iz 19. v 20. st., politične zadeve

Oblikovanje prvih političnih strank

Period: Jan 1, 1690 to Jan 1, 1695

Ob uvedbi parlamentarnega življenja sta nastali prvi politični stranki. Stranke z istimi cilji in temleji so se kasneje povezovale v politične tabore.

Act of Union

1800

Act of Union je združil Irsko krlajestvo in Kraljestvo Velika Britanija v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske. Tej združitvi je nasprotovala večina Ircev, med največjimi nasprotniki je bil Daniel O'Connel, ki je leta 1823 ustanovil katoliško združenje in s tem dosegel, da je britanski parlament uzakonil enakost katoliških in protestantskih duhovnikov. Zavzemal se je tudi za Irsko avtonomijo in leta 1830 ustanovil organizacijo Repeal, cilj vzpostavitev irskega kraljestva z Viktorijo.

Prve krščanskodemokratske stranke

Period: Jan 1, 1830 to Dec 31, 1830

Prve stranke so bile na območju Francije, Beligije in Irske. Temelj je družbeni nauk cerkve, solidarnost, družbena in verska strpnost, zahtevali versko toleranco. Zavzemali so se za socialno politiko.

Viktorianska doba

1837

1837 v Angliji zavlada kraljica Viktorija. Pospešena indrustrializacija, tekme med velesilami, naraščanje delavstva, razvoj na področju medicine. Anglija je postala imperialistična velesila. Notranjapolitična nasprotja med torijci (konservativci) in vigovci (liberalci). Nastajale so socialne razlike med bogatimi in delavci.

Krompirjeva lakota

Period: 1845 to 1849

Pospešila izseljevanje Ircev predvsem v Združene države Amerike

Revolucionarno leto 1848

Period: Jan 1, 1848 to Dec 31, 1848

Širitev liberalnih in nacionalnih idej:
Narodna gibanja katerih cilj je bil združitev razdrobljenega naroda v enotne nacionalne države.
Liberalna gibanja, ki so strmela k uveljavljanju človekovih pravic in enakost vseh. Zahteva po uvedbi ustav in parlementarnega življenja in končna odprava fevdalizma. Prišlo do vstaj in protestov študentov, meščanov, delavcev, izobražencev in kmetov, ki so bili nezadovoljni s svojim družbenim položajem. Želeli so spremeniti zastarel družbeni red.

Revolucija 1848 na območju Nemške zveze

Period: Jan 1, 1848 to Dec 31, 1848

Potekala so revolucionarna združenja, priljubljena predvsem pri študentih, ki so se zavzemali za vsenemško združitev. Delavstvo je bilo zaradi težkih razmer vedno bolj nezadovoljno s svojim položajem. Revolucionarna vrenja so pripeljala do:
- Uvedbe liberalnejših ustav,
- uzakonitev svobode tiska in zborovanj,
- razpisa volitev v deželne zbore.

Revolucija 1848 na Apeninskem polotoku

Period: Jan 1, 1848 to Dec 1, 1848

Revolucija je potekala v znamenju liberalnih in narodnih gibanj. Gonilna sila revolucije je postala organizacija Mlada Italija. Zahtevali vpeljavo ustav in parlementarnega življenja.
Avstrijsko cesarstvo je z vojaškimi posredovanjem poskušalo zatreti nacionalne težnje Italjanov.
V Milanu in Benetkah, ki sta bila del Avstrijskega cesarstva, so razlglasili republiko in pregnali Avstrijske čete, nato je Piemont napovedal vojno Avstrijskemu cesarstvu.

Sveta vojna

Period: Jan 1, 1848 to Mar 21, 1849

Po razglasitvi republike v Milanu in Benetkah, je sardinsko-piemontski kralj Karl Albert napovedal vojno Avstrijskemu cesarstvu. Sardinska vojska je s podporo proti Avstrijcem doživljala poraz za porazom. Poveljnik avstrijske armade je bil Johann Joseph Radetzky. Poleti 1848 so Avstrijci z zmago v bitki pri Custozzi prisilili piemontskega kralja v podpis premirja. Italjani so spomladi 1849 ponovno sprožili vojno in ponovno so zgubili.

Vstaja v palermu

Jan 12, 1848

Kralj dveh Sicilij je moral obljubiti ustavo.

Ustava v kraljestvu Piemont-Sardinija in Toskana

Feb 1, 1848

Ti dve deželi sta dobili ustavo.

Razglasitev republike in vzpostavitev začasne vlade v Franciji

Feb 24, 1848

Kralj prsiljen v odstop.
nova republikanska vlada je:
- Uzakonila svobodo tiska in zborovanja.
- Ukinila smrtno kazen za politične prekrške.
- Uvedla splošno in enako volilno pravico.
- Omejila delovni čas na deset ur znotraj Pariza in enajst ur zunaj njega.
- Za pomiritev brezposelnih so ustanovili državne delavnice.

Oktrorirana ustava Franca Jožefa

Mar 4, 1848

Franc Jožef izdal oktrorirano ustavo, razpustil je parlament. S pomočjo Rusije in vojaškega vodenja Radetzkega je strl vsa revolucionarna središča, s tem je konec doživelo tudi madžarsko narodno gibanje.
Ukinil je nekatere demokratične dosežke revolucije:
- Ostanke narodnih gard.
- Prisego uradnikov na ustavo.
- Odgovornost ministrov parlamentu.
- Ministri so bili ponovno podrejeni neposredno cesarju.

Sklic zveznega zbora v Frankfurtu

Mar 9, 1848

• Odpravili venzuro tiska,
• razglasili cesarskega orla za zvezni grb,
• za zvezno zastavo pa črno-rdečo-zlato tribarvnico, ki je bila do tedaj prepovedana.

Dogovorili so se za sklic vsenemškega parlamenta, ki naj bi po demokratični poti izvedel združitev Nemčije. oblikovala sta se malonemši in velikonemški program.

Marčna revolucije, revolucija v Avstrijskem cesarstvu

Mar 12, 1848

Cesar Ferdinand I. je bil prisiljen odsloviti osovraženega kneza Metternicha, ki je ta dan odstopil. Cesar je nato 15.3.1848 obljubil še vpeljavo ustave, uvedbo svobode tiska in združevanj ter ustanavljanje narodnih gard.

Protesti na Dunaju

Apr 1, 1848

Na Dunaju pride do protestov zaradi nestrinjanja z ponujeno ustavo. V želji po sklenitvi konsenza je bila 22.7.1848 sklicana ustavodajna skupščina katere cilje je bil vpeljava ustave in končna odprava fevdalizma

Protesti na Dunaju

Apr 1, 1848

21.3.1848 je bila pripravljena ustava, ki ni zadovoljila revolucionarjev, zato je prišlo do protestov. 22. 7. 1848 je bila sklicana ustavodajna skupščina z namenom sklenitve konsenza. Naloga skupščine je bila vpeljava ustave in končna odprava fevdalizma.

Nemiri v Parizu

Period: Apr 1, 1848 to Jun 30, 1848

Ker vlada ni imela posluha za revolucionarje, so v Parizu potekali nemiri, do konca junija je obrambnemu ministru uspelo zatreti nemire, s tem pa se je revolucija v Franciji končala

Volitve vsenemškega parlamenta v Frankfurtu

Period: Apr 30, 1848 to Jun 2, 1848

Volili vsi prebivalci nekdanjega nemškega cesarstva.

Oktroirana ustava pruskega kralja

Dec 1, 1848

Kralj razpustil deželni zbor in vpeljal vsiljeno ustav, ki je dajala volilno pravico vsem polnoletnim moškim državljanom. Maja 1849 je volilno pravico spremenil v sistem treh volilnih razredov, ki je volilce razdelil na podlagi višine davkov.

Cesar Franc Jožef

Dec 2, 1848

Ferdinand I. sestopi s prestola. Za novega cesarja je oklican njegov nečak Franc Jožef. 7.12.1848 je sledil cesarski zakon, ki opdravi fevdalizme proti plačilo odškodnine.

Louis Napoleon (Napoleon III), novi francoski predsednik.

Dec 12, 1848

Louis Napoleon, napoleonov nečak, je bil izvoljen za novega predsednika. Ni bil naklonjen republikancem in privržencem revolucije.

Razglasitev republike v Rimu

Feb 1, 1849

Nemiri v Rimu so papeža Pija IX. prisilili v uvedbo ustave in začasen umik v Neapeljsko kraljestvo, nato so razglasili republiko. Z vojaško pomočjo Luisa Napoleona je poleti 1849 državna oblast bila spet v rokah papeža.

Madžarska razgalsi svojo neodvisnost.

Apr 14, 1849

Madžarska razglasi svojo neodvisnost.

Olomuška podgodba

Jan 1, 1851

Avstrijsko cesarstvo je prisililo Prusijo, da je obnovila Nemško zvezo in tako zavrlo proces združevanja. Prusija je bila zelo dobro gospodarsko razvita (premog, jeklo...).

Silvestrski patent

Dec 31, 1851

Izdal Franc Jožef. Ukinejo se naprednejše pridobitve marčne revolucije in nastopilo je obdobje Bachovega absulutizma, imenovan po notranjem ministru Alexandru Bachu. Franc Jožef je odraščal v obdobju metternichovega absulutizma in to je vplivalo na to, da je tudi on hotel zavladati absolutno. Odločevalci v tem času so bili kralj/cesar, ministri, uradniki, katoliška cerkev in vojska. Odnos s cerkvijo se je povečal ob podpisu konkordata 1855.

Francija: nova ustava

1852

Louis Napoleon se je dal razglasit za francoskega cesarja Napoleona III. S tem je bilo končano obdobje druge republike, ki je v Franciji od leta 1848.

Camillo Benso dio Cavour ministrski predsednik

1852

Sardinski/piemontski ministrski predsednik, ki je imel pomembno vlogo pri združevanju Italije. Delal na modernizaciji (gradil železnice, gradil banke, reformiral vojsko, odpravil privilegije cerkve, razpisal sporazum o prosti trgovini...). Hotel je izriniti Avstrijsko cesarstvo iz Apeninskega polotoka, za to je prosil pomoč pri Napoleonu III., ki je pristopil na stran Piemonta, Cavo pa ja v zameno za pomoč ponudil Napoleonu III., Nico in Savono.

Krimska vojna

Period: 1853 to 1856

Vzrok: Rusija se razglasila za zaščitnico pravoslavne vere, želela nadzor nad Bosporjem in Dardanelom.
Rusija se je borila proti Osmanski državi, Franciji, Veliki Britaniji in Sardinskemu kraljestvu. Rusija je računala na pomoč Avstrijskega cesarstva kot povračilo za pomoč pri zatrtju revolucije na Madžarskem v letu 1848/49.
Rusija je bila poražena in mogla se je odpovedati utrdbam ob Črnem morju in nobena njihova ladja ni smela preko Bosporja in Dardanela.

Gospodarska kriza Avstrijskega cesarstva

1857

Leta 1857 je izbruhnila gospodarska kriza, pred tem je bila monarhija v vojni na področju severne Italije in izgubili so Lombardijo. Franc Jožef je bil prisiljen v spremembe države, odslovil je Bacha in imenoval novo vlado.

Irsko republikansko bratstvo

1858

Tajna organizacija, ki je tako kot Mlada Irska spremembe želela doseči s silo, hoteli so biti avtonomni in bili so precej radikalni. V 70-tih letih je bila politika obstrukcije: načrtno nezdruževanje sej.

druga vojna za neodvisnost (združevanje Italije)

1859

Zavezništvo Piemont in Francija. Avstrijsko cesarstvo s tem ni bilo zadovoljno in je izdalo ultimat o razorožitvi. V bitki pri Magenti in Solferinu zamgali Francija in Piemont.
Posledice:
- Podpis pogodbe v Villafranci, s katero so se Avstrijci umaknili iz Lombardije
- Piemont je Franciji ponudil Nico in Savono v zameno za pomoč.

Dekret o odpravi osebne odvisnosti kmetov

1860

Izdal Aleksander II. Kmetom je dal osebno svobodo in minimalne državljanske pravice, kot so pravica do poroke, osebne lastnine in ukvarjanja s trgovino.

Oktobrska diploma

Oct 20, 1860

• Konec neoabsulutizma.
• Preoblikovanje v ustavno monarhijo.
• Uvajanje federalizma in favoriziranje tradicionalnih elit, proti so bili Madžari, ki so si želili suverenost.
• Nemško liberalno meščanstvo je zahtevalo centralistično ureditev.

Februarski patent

Feb 1, 1861

Franc Jožef je spoznal, da oktoberske diplome ne bo mogel uveljaviti v praksi, zato je izdal februarski patent oz. februarsko ustavo. Prišlo je do centralizacije in obuditve parlementarnega življenja. Volilno pravico so imeli samo moški. Ureditvi so nasprotovali Slovenci, Madžari in Čehi.

Kraljevina Italija

Mar 17, 1861

Italjanski parlament razglasil Italjansko kraljestvo
- Ustavna monarhija, kralj je bil piemontski kralj Viktor Emanuel II
- Cavour ministrski predsednik.
- Pridobili so vse razen okolice Rima in Benečije.
Povsod so bili plebisciti, če so se dežele hotele pridružiti Piemontu.
Ogromne razlike med razvitim severom, kjer je bilo več vlaganja in revnim jugom.
Pred vsem tem je Garibaldi zasedel Sicilijo in s plebiscitom, priključil sardinskemu kraljestvu.

Poskus zavzetje Rima

1862

Garibaldi se je odločil, da bo zavzel Rim, njegovo geslo je bilo Rim ali smrt. Pohod je zaustavila italijanska vojska, Garibaldi pa je bil ranjen in ujet ter jim ni uspelo pridobiti Rima.

Otto von Bismarck izvoljen za ministrskega predsednika

Sep 23, 1862

• Krepil in posodobil armado.
• Konservativec.
• Načrtno slabil položaj Avstrijskega cesarstva v Nemški zvezi z namenom združitve Nemčije pod pruskim vodstvom. Zapletal se je v vojne z Avstrijskim cesarstvom, Francijo in Dansko
• Oslabil ostale države.
• Realpolitika: politika, ki temelji na praktičnosti in ne na nekih ideologijah, politika, ki je najbolj koristna za doseganje ciljev.

Nemško-danska vojna

1864

Danska proti Prusiji in Avstrijskemu cesarstvu.
Povod: Danska želela priključiti vojvodino Schlesing.
Posledice: Zmaga Avstrije in Prusije (zavzemata Schlessing in Holestein).
Cilj Bismarcka izriniti avstrijsko cesarstvo.

Avstrijsko-pruska vojna ali sedemtedenska vojna.

1866

Vodil Bismarck.
Načrt kako iz Nemške zveze izključiti Avstrijo.
Na dveh frontah so se borili Avstrijsko cesarstvo proti Prusiji (bitka pri kraljevem Gradcu, kjer so zmagali Prusi) in Avstrijsko cesarstvo proti Kraljevini Italiji (bitka pri Custozzi in Visu, kjer so zmagali Avstrijci).
Italija dobi Benečijo, Prusija pa Scleswig in Holstein.
23.8.1866 razpad Nemške zveze, mirovna pogodba v Pragi.
Oblikovana je bila Severnonemška zveza.

Franc Jožef in Elizabeta kronana za madžarski kraljevi par, dualizam in nastanek Avstro-Ogrske.

Jun 8, 1867

Franc Jožef je bil prisiljen v dualizem (zveza dveh suverenih držav v isti monarhiji). Vzroki, ki so pripeljali do tega so izguba Benečije in izključitev Avstrijskega cesarstva iz nemškega združevalnega procesa (velika izguba ozemlja).
Skupno cislajtaniji (avstrijskemu delu) in translajtaniji (madžarskemu delu) je bila zunanja obramba in finančna politika.

Decembrska ustava

Dec 1, 1867

Reforme:
- Zakon o društvih, omogočal ustanavljanje političnih društev.
- Zakon o splošnih pravicah državljanov, enakost pred zakonom, svoboda mišljenja, svoboda veroizpovedi.
- Nadzor nad šolstvom prevzela država.
- Obvezna osemletna šola.

Zavzetje Rima

1870

V času francosko-pruske vojne je italijanska vojska zavzela Rim in ga razglasila za prestolnico.
Papežu so priznali diplomatsko svobodo, a se je kljub temu papež Pij IX. razglasil za ujetnika in ni sodeloval s predstavniki italijanske države.
Iredentizem: gibanje, da se k Italiji priključijo še ostala območja, ki so bila v 15.st pod beneškim kraljestvom

Tretja republika

1870

Po porazu Napoleona III., se je v Franciji uvedla tretja republika. Spopadi so se nadaljevali in pod pritiskom nemških čet je Pariz 28.1.1871 bil prisiljen kapitulirati. Na volitvah februarja 1871 so večino dobili monarhisti, kar je med ljudstvom v Parizu sprožilo val nezadovoljstva, upirati se je začela tudi narodna garda.

Francosko-pruska vojna

Period: 1870 to 1871

Francija proti Prusiji.
Vzroki: Francija ni bila zadovoljena z novonastalimi državami.
Bismarck je pripravil Napoleona III., da je julija 1870 napovedal vojno Prusiji. Po zmagah v bitki pri Metzu in Sedanu so pruske čete več mesecev oblegale Pariz in prisilile Francoze k vdaji. Napoleon III., je bil zajet po bitki pri Sedanu.
Ustanovljeno je bilo Nemško cesarstvo, Fr. je izgubila Alzacijo in Loreno.
V Fr. se je oblikovala republika.
Napoleon III. je moral odstopiti.

V Versaillesu razglasili Nemško cesarstvo

Jan 18, 1871

Ustavna monarhija, prvi nemški cesar postane pruski kralj Viljem I., ministrski predsednik pa je bil Otto von Bismarck.
- Organizirano kot federativna država, ki je povezovala tri svobodna mesta (Hamburg, Bremen in Lubeck) ter 22 nemških držav.
- Industrializacija, kolonizacija, povezovanje z Avstro-Ogrsko proti Balkanu.
- Kulturni boj: boj med državo in cerkvijo na področju šolstva, porok. Šlo je v smeri razpada med cerkvijo in državo.

Pariška komuna

Mar 18, 1871

V Parizu so vstajniki z narodno gardo na čelu 18.3.1871 razglasili samoupravo- pariško komuno. 26.3.1871 je bil izvoljen 81-članski svet komune, v katerega je bilo izvoljenih tudi 35 delavcev. Komuna je želela vzpostaviti socialno pravičnejši družbeni sistem, ločila je cerkev od države in razglasila enakopravnost žensk.

Krvavi teden v Parizu

May 21, 1871

V želji po zatrtju komune so v Parizu oblegale francoske in nemške čete. Nemci so izpustili 100.000 ujetih francoskih vojakov. V krvavem tednu je vojska premagala vstajnike in prevzela oblast v mestu. Umrlo je okoli 25.000 vstajnikov

Sueški prekop

1875

Leta 1875 je Velika Britanija od egiptovskega vladarja kupila delež v Sueškem prekopu, ki je bil zgrajen 1869. S tem si je zagotovila nadzor nad glavno povezavo z Indijo, ki je bila takrat pomembna britanska kolonija.

rusko-turška vojna

Period: 1877 to Mar 1, 1878

Zaradi osmanskih represij proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom. Rusija se je razlasila za zaščitnico vseh pravoslavcev. Zmaga rusov je okrepila vpliv na Balkan, ozemeljsko pa se je tudi okrepila Bulgarija, ki si je tudi zagotovila neodvisnost od osmanske nadoblasti.

Kmečka vojna

Period: 1879 to 1882

Irski kmetje so nehali plačevati najemnine za svoje kmetije, zato so jih lastniki pregnali.

Nastanek socialistične internacionale

Jan 1, 1889

Vzpostavila Karl Marx in Friderik Engelsom. Pomembno je vplivala na politični razvoj v 20.st ter nastanek komunizma in socializma.

Vojaška zveza rusija-francija

Period: 1891 to 1894

Aleksander III. se je povezoval s Francijo in z njo sklenil vojaško zvezo z namenom, da bi obe državi zavaroval v morebitni vojni z Nemčijo, to povezovanje sodi med začetke antante.

Rerum novarum

May 15, 1891

Okrožnica, ki jo je objavil papež Leon XIII. V njej se je rimokatoliška cerkev odzvala na vse večji vpliv industrializacije in položaja delavstva. Kritizirala je tedanje socialistične ideje. Papež se je zavzemal za uvedbo državne socialne politike.

Vojna rusija-japonska

Period: 1904 to 1905

Izbruhnila zaradi japonske zahteve po ruskem umiku iz Mandžurije. Japonska premagala Ruse in dobila Mandžurijo. Japonska se je z zmago uvrstila na seznam velesil.

Ruska krvava nedelja

Jan 22, 1905

Nezadovoljstvo ljudstva nad izgubljeno vojno z Japonci in avtokratsko vladavino carja, je pripeljajo do demonstracij v Petersburgu. Ko so demonstranti prispeli do Zimskega dvorca, so na njih začeli streljati. Demonstracija se je prevesila v revolucijo med katero je car obljubil, da bo sprejel ustavo. Izdal je oktobrski manifest, ki je napovedloval spoštovanje temeljnih državljanskih pravic in svoboščin ter uvedbo parlamentarne demokracije. Nato so sledile volitve v dumo (parlament).

1907 državnozborska volilna reforma

1907

Avstro-Ogrska uvedla splošno (moško) in enako volilno pravico.

Samostojna Irska

1922

Po državljanski vojni je bila razglašena samostojna Irska, samoupravo je že dobila tik pred prvo svetovno vojno.