-
Uvedba splošnega šolsktva
Marija Terezija uvedla obvezno splošno šolstvo. Prav tako so bile ustanovljene osnovne, strokovne šole in gimnazije. Pred tem je bila večino prebivalstva nepismenih in neizobraženih. Že pred njo je dal predlog Blaž Kumerder, ki je svetoval naj se na kranjskem ustanovijo javne šole, te pa naj bi potekale v slovenščini. -
Period: to
Ilirske province
1809 je Napoleon premagal avstrijsko vojsko. Takrat so podpisali pogodbo v Schonbruhu. Ozemlje J od Save je postalo za kratek čas del Ilirskih provinc (Kranjska, Koroška, Primorska). Nastalo je zato, da bi odrezali Avstro-Ogrsko od morja (celinska zapora) ter okrepiti si želeli ozemeljsko povezavo med Francijo in Osmansko državo. -
Organični dekret
Leta 1811 z organičnim dekretom (pogodbo) ilirske province pretrgale povezanost z avstrijsko upravo. Uvedli so moderno upravo, sodstvo, poenotili davčni sistem, reformirali šole, uveljavili enakost pred zakonom in ukinili privilegije fevdalcev.Na čelu Ilisrkih provinc je generalni guverner Auguste de Marmont. Sedež je imel v nekdanji škofijski palači v Ljubljani. -
Period: to
Slovensko narodno gibanje v predmarčni dobi
Kraljestvo Ilirija je obstajala do leta 1849. Po ukinitvi Ilirskih provinc je ozemlje zopet pripadalo AC, ampak so jim uredili posebno administrativno enoto Kraljestvo Ilirija. Obdržali so tiste francoske reforme ki niso ogrožale absolutističnega sistema in so modernizirale upravo ter gospodarstvo. -
izraz slovenski jezik
Fran Metelko je kot prvi jezikoslovec uporabil izraz slovenski jezik v svoji slovnici. Tako je poenotil različna poimenovanja za slovenski jezik, ki so se uporabljala pred tem. -
Abecedna vojna
Jernej Kopitar je 1808 dal zamisel o enotnem črkopisu za vse južne slovane. Čop in Prešeren sta dosegla da sta bila črkopisa Danjka in Meteljka prepovedana. Jan Kollar je ustvaril nov črkopis, ki ga je prevzel hrvaški jezikoslovec Ljudovit Gaj, po katerem je črkopis dobil ime Gajica. Gajici so zaradi preprostosti bili namenjeni vsi narodni buditelji in slovenski jezikoslovci. Zamenjala je bohoričico. Kmetijske in rokodelske novice so veliko pripomogle k uveljavitvi. -
Period: to
Čop-Prešernov krog
Pristaši kroga so bili Miha Kasteli, Matija Čop, France Prešeren...Izdajali so Kranjsko čbelico v času 1830-48. Z njo so želeli dvignit slovenski jezik na raven ostalih velikih evropskih knjižnih jezikov, borili so se za enakopravnost med narode, samostojen razvoj slovenske kulture, pišejo v gajici -
Ilirsko gibanje
Predstavniki: Fran Miklošič, Jožef Muršec, Matija Majer Ziljski, Stanko Vraz. Temeljili so na pisanju višjega slovstva v ilirskem jeziku (skupni jezik J Slovanov). V ljudskem jeziku naj bi se pisale nabožne in poučne knjige. -
Period: to
Kmetijske in rokodelske novice
Bleiweisov krog se je zbiral okol Kmetijskih in rokodelskih novic, ki so začele izhajav v Ljubljani 1843. Z njo so želele poučevati ljudi na področju kmetijstva. Bili so edini časopis v slovenskem jeziku, najdaljši izhajajoč časopis. Širil rabo slo jezika, gajico, na vsake toliko pa je bilo zapisano o zgodovini slovencev in vzbujali narodno zavest -
Marčna revolucija
Marca 1848 se je revolucija širila iz Dunaja na večja avstrijska mesta ter na slovensko ozemlje po zaslugi južne železnice. Metternich je odstopil, prišlo je tudi do konca cenzure in zamenjave Franca Jožefa. Buržuazija je proslavljala, nižji sloji in kmetje pa so se upirali in razgrajali po mestih (upor kmetov na Igu pri Ljubljani) -
Zahteve po Zedinjeni Sloveniji
Po marčni revoluciji so razglasili svobodo tiska, s tem so slovenskemu narodnem gibanju odprli možnost propagiranja. Celovški kaplan Matija Majar je cesarju napisal peticijo katero štejemo za prvi slovenski narodni program. Ta je spodbudila izobražence k ustanavljanju političnih društev in pisanju podobnih zahtev. Majar, Fran Miklošič, Jožef Muršec -
Peticijsko gibanje
Za program Zedinjeno Slovenijo so se navdušili le redki izobraženci in študentje, zato so narodni buditelji na pobudo dunajskega društva Slovenija pod vodstvom Frana Miklošiča organizirali peticijsko gibanje. Z njim so zbirali podpise v podporo programu. Predvsem je bilo uspešno na Štajerskem in Koroškem, na Kranjskem ne (prevladuje narodna zavest, zdel se jim je preveč radikalen, nasprotovali Nemci na Slovenskem) -
Družba svetega Mohorja
Na pobudo Antona Martina Slomška so jo leta 1851 ustanovili v Celovcu. Izdajala je slovenske knjige, namenjene širšemu krogu bralcev. -
Prvi zemljevid slovenskega ozemlja
Peter Kozler (po rodu nemec) je ob pomoči prijateljev in neznancev zbiral podatke za slovenska krajevna imena in izdal prvi zemljevid slovenske dežele in pokrajin. Zaradi cenzure mu sodijo za veselizdajo. Bil je oproščen, še le ob koncu Bachovega absolutizma 1861 se ponovno širi -
Period: to
Bachov absolutizemn
Bilo je konec političnih društev, uvedla se je cenzura tista razen političnih neoporečih časopisov. Parlament je razpuščen, zatrejo se narodna gibanja, uradni jezik je nemščina -
Slovenska slovnica
Vedno pogostejša je bila raba slovesnščine, zato se je poleg potrebe po enotnem črkopisu oblikovala tudi potreba po oblikovanju nenotnega slovenskega knjižnega jezika, ki ga bi uporabljali tako koroški kot štajerski in kranjski Slovenci. Proces je potekal od 1808/9 do 1854, ko je izšla Janežičeva Slovenska slovnica. Anton Janežič je v soji slovnici naredi izbor najbolj ustreznih oblik besed iz slovenskih narečij, ki so se s časoma uveljavile v knjižnih besedilih. -
Prve volitve v deželne zbore
Nanje leta 1861 slovenci niso bili pripravljeni. Spopadli so se narodnjaki(narodna stranka) in ustavoverci (ustavnoverna stranka oz. nemški liberalci). V deželnih zborih so večino dobili ustavoverci. -
Volitve in uvedba dualizma
Med leti 1861-67 nastaja vedno več društev, zborovanj, taborskih združenj, uvede se dualizem, volilna pravica se širi med manj premožne. Na volitve 1867 so Slovenci pripravljeni; izdelajo volilni program, nastopajo pod geslom "vse za dom, vero in cesarja", izvoljenih 42 slo poslancev v državni zbor. Kranjske oblasti niso podpirale dualizma zato ga Avstrija razpusti: nastane opuronizem. -
Period: to
Taborsko gibanje
Potekala so možična zborovanja na prostem, kjer so maldoslovenci želeli program Zedinjene Slovenije širiti med kmete. Prvo je bilo v Ljutomeru. Predvsem so širili med ljudem ob mejah zaradi vpliva drugih narodov. Skupaj je bilo 18 taborov, h katerim so se pridružili tudi staroslovenci -
Konzervativna in klerikalska politika
Volitve v državne zbore 1873 so postale neposredne. Slovencem bi morale prinesti uspeh ampak so zaradi delitve med staro in mladoslovence doživele neuspeh -
Period: to
Obdobje slogaštva
Na Dunaju je vladal Taffe, tam so slovenski poslanci nastopali enotno liberalci morali popuščat staroselcem). Zaradi političnih neuspehov začneta stranki sodelovati skupaj do konca 19. stol. (uvajanje slo., jezika na vseh področjih, ne zavzemajo več za Zedinjeno Slovenijo). Taffe vodil drobtinčarsko politiko -
Konkordat
Cerkev dobi nadzor nad šolstvom. Učbeniki so morali biti zapisani v slovenskem knjižnem jmeziku,m slovenščina postane učni premet, ukinjen je bil ljubljanski licej -
Katoliška narodna stranka (SLS)
Voditelji: Karel Klun, Ivan Šušteršič, njihov program temelji na krščanskih vrednotah, širitev slovenskega jezika. Njihovo geslo "Vse za vero, dom in cesarja", telovadno družbo: orel, knjižna založba: družba svetega Mohorja. Kasneje slovenska ljudska stranka -
Narodno napredna stranka (NNS)
Temelji na liberalizmu, baza volilcev pa so izobraženci, meščani. Zavzemali so se za program Zedinjene Slovenije, splošno moško volilno pravico ter širitev človekovih pravic. Vodila sta Ivan Tavčar in Ivan Hribar pod geslom "vse za domovino, omiko in svobodo" -
Jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS)
Je socialno umserjeno delovsko gibanje (delovci iz Slovenije, Istre, Dalmacije). Zavzemali za program združitve kapitalizma in ustanovitve socialistične družbe, ter izboljšati položaj delavstva. Vodil jo je Etbin Kristan z geslom "Delo, čast in oblast". Časopis: Rdeči prapor ali Zarja, telovadno društvo: Svoboda -
Tivolska revolucija
Z njo zapišejo idejo neoilirizma. -
Dinamika izseljevanja
1825 se se najprej selili posamezniki, misijonarji, v 70tih letih 19.stol. se izseljevanje krepi, v 80tih se množično izseljujejo kot posledica agrarne krize. Vrhunec doživi pre 1. svetovno vojno, kjer se do leta 1914 iz slovenskega dela AO izseli 300000ljudi v Ameriko (ZDA, Argentina, Kanada) -
Londonski sporazum
Z njim Italija prestopi k antantnim silam in s tem pridobi ozemlje, ki si ga želi: zahodno od Triglava, Logatec, Snežnik, Reka, Cres, Lošin, okolica Zadra, otok Lastavo. Italija je morala napovedat vojno AO -
Soška fronta
Odpre se se 24.5.1915 in poteka od Rombona po reki Soči do Timove v Jadranskem morju. AO poveljnik: Svetoztar Boroević, ITA: Luigi Cadorno, bilo je 11ofenziv ITA strani -
Čudež pri Kobaridu
Poteka 12. soška fronta, ki je skupna akcija Avstrije in Nemčije. Poveljeval jo je Otto von Below. 24.10.1917 se je odprla z AO napadom ITA z granatami s fosgenom. Boji so se končali na koncu oktobra, frontna črta pa se je premaknila na reko Pijavo