ZGODNJI SREDNJI VEK

Obdobje vladanja Dioklecijana

Period: 284 to 305

Dioklecijan postane vladar cesarstva. Cesarstvo razdeli na dve polovici. Imeli so štiri cesarje: Dioklecijana, Maksimiljana, Galerija in Konstancij Klora. Tako je nastala je tetrarhija. To je sistem vladanja, kjer je moč razdeljena med štiri posameznike.

Konstantinska dinastija

Period: 306 to 337

Razpad tetrarhje julija 306 s smrtjo Konstancija Klora in proglasitev novega avgusta Konstantina. Cesarstvo je imelo kar pet vladarjev naenkrat: štiri avguste (Galerij, Konstantin, Sever in Maksencij) in enega cezarja (Maksimin). Galerij je uradno prenehal preganjati kristjane, Konstantin pa je s Milanskim ediktom dokončno legaliziral krščanstvo. Vladal je do svoje smrti (337).

Milanski edikt

313

Cesar Konstantin je dovolil kristjanom svobodno, izpovedovanje njihove vere in jih je izenačil s pripadniki drugih verstev v Rimskem cesarstvu. Posledično ni bilo več preganjanj.

Teodozijska dinastija

Period: 379 to 395

Teodozij mlajši je bil imenovan za avgusta na vzhodu (379). Leta 383 so potekali nemiri na zahodu in avgustom se je pridružil četrti avgust Arkadij (najstarejši sin Teodozija I.). Za avgusta je proglašen tudi Maksim (Britanija). Leta 388 je Teodozij usmrtil Maksima. Teodozij je bil zadnji cesar, ki je vladal celotnemu Rimskemu cesarstvu. Po njegovi smrti (395) se je cesarstvo razdelilo med sinova.

Krščanstvo (Teodozij I.)

391

Krščanstvo postane uradna vera, ko cesarstvu vlada Teodozij I. in na njegov ukaz aleksandrijski patriarh Teofil I. v Aleksandriji uničil vse »poganske templje«.

Razdelitev Rimskega cesarstva

395

Rimsko cesarstvo rimski cesar Teodozij razdeli na Zahodno Rimsko cesarstvo (Rim) in Vzhodno Rimsko cesarstvo/Bizantinsko cesarstvo (Konstantinopel).

Druga plenitev Rima

410

Rim so zasedli Vizigoti. Udeležilo se je veliko bivših sužnjev (maščevanje) in gotski vojščaki. Obleganje je trajalo pet mesecev, nato pa so meščani skrivanj odprli mestna vrata.

Obdobje vladanja Odoakra

Period: 433 to 493

V Zahodnorimskem cesarstvu za vladarja okličejo Odoakra (433). Krono mu je predal Romul Avgustul. Odoaker je bil germanski vojskovodja v rimski vojsk in prvi kralj Italskega kraljestva. Vladal je od leta 433 do leta 493.

Hunski poglavar Atila

451

V bitki na Katalunskih poljih (v okolici Pariza) je hunskega poglavarja Atilo porazila združena rimska in germanska vojska. Z Atilovo smrtjo se je končala hunska prevlada nad srednjim Podonavjem.

Obdobje vladanja Teodorika Velikega

Period: 454 to 526

Teodorik Veliki je vodil Vzhodnogotsko kraljestvo s prestolnico v Raveni. Leta 489 je premagal Odoakra in se z Goti naselil na ozemlje Italije.

Tretja plenitev Rima

455

Rim opustošijo Vandali. Rimljani so se predali po treh dneh, plenitev pa je trajala štirinajst dni. Papež Leon I. je dosegel, da vojščaki niso pokončali ljudstva in imetja.

Propad Zahodno rimskega cesatstva

476

Upor germanskih najemnikov pod vodstvom Odoakra. Propad Zahodno rimskega cesarstva z odstavitvija cesarja Romula Avgustula. https://www.youtube.com/watch?v=5tilhR0C6DY

Zgodnji srednji vek

Period: 476 to 1000

Obdobje zgodnjega srednjega veka, ki je zaznamovano z množičnim preseljevanjem ljudstev in z razpadom antike.

Obdobje vladanja Klodvika

Period: 480 to 511

Obdobje vladanja kralja Klodvika, ki je zedinil Franke.

Obdobje vladanja Justinijana I.

Period: 482 to 565

Justiniijan I. je bil bizantinski cesar, ki je skušal obnoviti nekdanji rimski imperij. Bizantinsko cesarstvo je v času njegovega vladanja doživelo zlato dobo. Pri vladanju se je opiral na Cerkev, uradništvo in vojsko (cezaropapizem).

Naselitev Slovanov

Period: 500 to 600

Slovani so se naselili na področje, ki so ga Germani zapustili. Selili so se iz severa, jugovzhoda in zahoda. https://www.youtube.com/watch?v=DEtrBkrP0yk&t=151s

Samostan Monte Cassino

529

Benedikt iz Nursije ustanovi benediktinski red in samostan Monte Cassino, ki je imel pomembno vlogo pri širjenju krščanstva.

Langobardi in Slovani

568

Langobardi odidejo v Italijo. Po odhodu Slovani naselijo vzhodnoalpski prostor ter prek Donave in Save ogrožajo Bizantinsko cesarstvo.

Langobardi in Avari

568

Langobardi odidejo v Italijo. Avari so bili srednejazijskonomadsko ljudstvo, ki so oblikovali močno plemensko zvezo. Na ozemlje Panonske nižine so se naselili po letu 568.

Dinastija Sui

Period: 581 to 618

V dinastiji Sui so severno od Kitajskega zidu že drugič združili Kitajsko pod domačo dinastijo, ustanovili vojaške kolonije, ponovno uvedli stroge uradniške izpite in začeli graditi Veliki prekop, ki je najdaljši prekop na svetu.

Osvojitev Sirmiuma

582

S pomočjo Slovanov Avari leta 582 osvojijo Sirmium, ki je bil nekdanja prestolnica Ilirike.

Dinastija Tang

Period: 618 to 907

Doba razcveta umetnosti in tehnologij ter Kitajska v svetu postane vodilna sila na kulturnem in gospodarskem področju. Utrdi posvetno oblast in izpopolni tradicionalne državne ureditve. Izumili so mehanično uro, smodnik, tisk in papirnati denar.

Vzhodni Slovani

Period: 623 to 626

Med letoma 623 in 626 so se Alpski Slovani pridružili plemenski zvezi pod vodstvom kralja Sama. Borili so se proti Avarom in 626 kraj Samo postane voditelj prve znane slovanske državne tvorbe.

Samostojna kneževina Karantanija

Period: 623 to 743

Vodil jo je knez s Krnskega gradu. Njeno središče je bilo Gosposvetsko polje s Krnskim gradom. Knez je prišel na oblast z obredom ustoličevanja. Vojaško spremstvo se je imenovalo kosezi. https://www.youtube.com/watch?v=0zUaXkfF7kk

Samova plemenska zveza

658

S smrtjo kralja Sama razpade Samova plemenska zveza. Avari spet obnovijo nadoblast nad večino slovenskega ozemlja v Srednji Evropi.

Vdor muslimanskih osvajalcev

711

Arabci so zavzeli večino ozemlja današnje Španije, prek Gibraltarja so prodrli v Evropo in na vzhodu dosegli Indijo. Premagali so Zahodne Gote in ustanovili državo Kordobski kalifat.

Bitka pri Toursu in Poitiersu

732

Majordom Karel Martel premaga Arabce v bitki pri Tourosu in Poitieresu z reorganizirano vojsko.

Kneževina pod bavarsko-frankovsko oblastjo

Period: 743 to 828

Karantanci prosijo za pomoč Frankom podrejene Bavarce in skupaj premagajo Avare. Karantanija postane od Frankov odvisna kneževina. Karantanska kneževina je obstajala do okoli leta 828. https://www.youtube.com/watch?v=yf45kggClaM

Pipin mali

751

Pipin Mali je naslednik majordoma Karla Martela. Leta 751 se je oklical za novega kralja Frankovskega kraljestva (s pomočjo papeža).

Kronanje Karla Velikega

800

Papež Leon III. pri božični maši za cesarja okrona Karla Velikega. https://www.youtube.com/watch?v=jwVF_9ZnG_s

Mir v Aachnu

812

Z mirom v Aachnu (med Karlom Velikim in cesarico Ireno) so razrešili ozemeljske spore na območju Italije in vprašanje dveh cesarjev.

Frankovska grofija in vojvodinja Koroška

Period: 828 to 976

Po letu 828 Karantanija izgubi državljanstvo (upor Ljudevita Posavskega). Karantansko ureditev nadomesti frankovski pravni red in fevdalizem. Nastane Frankovska Spodnja Panonija. Širi se krščanstvo in fevdalni red. Leta 976 cesar Oton II. loči Karantanijo od Bavarske in jo povzdigne v vojvodino Koroško.

Obdobje vladanja Kocelja

Period: 833 to 874

Kocelj je bil sin Blatenskega Kostela. Bil je slovanski knez in grof v Spodnji Panoniji. Po letu 874 je s Franki sklenil premirje in bil odstranjen z oblasti.

Pogodba iz Verduna

843

Pogodba iz Verduna je posledica nemirnega obdobja pod vladanjem Ludvika Pobožnega in njegovih sinov. s pogodbo so si sinovi dokončno razdelili državo na tri dele: Vzhodno frankovsko kraljestvo, Zahodno frankovsko kraljestvo in osrednji del z Lotarjem I.

Odstavitev Kocela

874

Leta 874 je slovanski knez in grof iz Spodnje Panonije s Franki sklenil premirje in bil odstranjen z oblasti.

Razpad Kitajskega imperija

Period: 907 to 960

Razpade Kitajski imperij, na severu se je zvrstilo 5 vojaških dinastij, jug pa je bil razdeljen na 10 držav. Raste trgovina in mesta imajo večjo vlogo.

Križarske vojne in visoki srednji vek

Period: 1000 to 1200

V tem obdobju so se zgodile prve tri križarske vojne:
1.križarska vojna: 1095-1099, prodor Turkov v Malo Azijo in na Bližnji vzhod
2.križarska vojna: 1147-1149, padec grofije Edesa
3.križarska vojna: 1182-1192, poraz križarjev pri Hatinu, padec Jeruzalema
Leta 1000 se začne obdobje visokega srednjega veka.

Shizma ali veliki cerkveni razkol

1054

Leta 1054 je prišlo do shizme ali velikega cerkvenega razkola, zaradi medsebojnih nesoglasij med carigrajskim patriarhom in papežem. Krščanstvo se je razdelilo na pravoslavno in katoliško veroizpoved.

Investiturni boj

Period: 1075 to 1122

Invetiturni boj je spor o pravici umeščanja škofov s strani papeža ali cesarja, ker Henrik IV. ni upošteval zahtev Rima in še naprej umeščal škofe. Papež mu je tako zagrozil s cerkvenim izbočenjem.
(cerkev se upre vladarjem, ker sami določajo duhovnike)

Križarske vojne in pozni srednji vek

Period: 1200 to 1492

V tem obdobju sta se zgodili še ostali dve križarski vojni:
4.križarska vojna: 1202-1204, Sveti deželi preti nevarnost egiptovske invazije
5.križarska vojna: 1217-1229, Srednja Evropa proti Egiptu
V približno 14.stoletu se začne tudi pozni srednji vek.