Srednji vek

By Bradač Iza
  • Period: 284 to 305

    Vladanje rimskega cesarja Dioklecijana

    Leta 284 ga je vojska v Nikomediji razglasila za cesarja, oblast je prevzel z vojaškim udarom. Znova je uspel vzpostaviti red, uspelo mu je upočasniti propad imperija, vendar ga ni rešil pred propadom. Uvedel je nov način vladanja, dominat. To pomeni, da je vladal kot absolutistični vladar in despot. Uvedel je tudi cesarski kult. Napisal je politično, upravno, davčno, vojaško in versko reformo. Leta 305 se je odrekel oblasti in živel v čudoviti palači v današnjem Splitu.
  • Period: 306 to 337

    Vladanje Konstantin I. Veliki

    Po vojnem pohodu proti Piktom je Konstancij umrl, zato je rimska vojska za novega avgusta proglasila pokojnikovega sina Konstantina, kar je pretreslo Dioklecijanov sistem oblasti. Prvi Konstantinov ukrep je bil, da je preklical ukrepe proti kristjanom in jim vrnil njihove pravice. Konstanin je že pred letom 317 javno pokazal, da bo prestol zagotovil svojima sinovoma. Po njegovi smrti so se Konstantinovi sinovi 9.septembra 337 razglasili za avguste.
  • 313

    Milanski edikt

    Milanski edikt
    Dioklecijanovo preganjanje kristjanov, ki je bolj prizadelo vzhodni del rimskega cesarstva, je končal tolerančni edikt vzhodnorimskega cesarja Galerija. Tolerančni edikt sta priznala tako Konstantin in Maksencij. Cesarska konferenca je na Z naslov priznala Liciniju, na V pa si ga je prisvojil Maksimin Daja. Maksim je kmalu obnovil preganjanje kristjanov. Tako je Milanski edikt je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev. To je zanje pomenilo svobodo verovanja.
  • Period: 379 to 395

    Pretorska prefektura Ilirik

    Prefektura Ilirik se je od drugih razlikovala po tem, da je bila večkrat razdeljena, razpuščena in ponovno ustanovljena. Cesar Julijan Odpadnik je leta 361 prefekturo razpustil, leta 375 pa jo je ponovno ustanovil cesar Gracijan.Živela je do leta 379, ko je bila dioceza Panonija ponovno priključena k Italiji. Prefektura Ilirik z diocezama Makdonijo in Dakijo in Solunom kot upravnim središčem, je dobila trajno obliko šele po Teodozijevi smrti leta 395 in dokončni delitvi Rimskega cesarstva.
  • Period: 390 to 1527

    Plenitev Rima

    Prva plenitev Rima: leta 390 pr. n. št. so vdrli v mesto Kelti pod poveljstvom Brena. Znamenit je Brenov odgovor na pritožbe Rimljanov zaradi nepravilnega tehtanja zlata, s katerim so se morali odkupiti.
    Druga plenitev Rima: leta 410 so mesto zasedli Vizigoti pod poveljstvom Alarika. Po petmesečnem obleganju so nekateri sestradani meščani skrivaj odprli mestna vrata.
    Tretja plenitev Rima: leta 455 so opustošili Rim Vandali.
    Četrta plenitev Rima: leta 1527 se je polastil Rima Karel V Habsburški.
  • 391

    Teofil I. uniči vse poganske templje

    Teofil I. uniči vse poganske templje
    Leta 391 je na Teodozijev ukaz aleksandrijski patriarh Teofil I. v Aleksandriji uničil vse poganske templje. Med njimi Muzej, zagotovo tudi Serapej (tempelj in sestrsko knjižnico velike aleksandrijske knjižnice). Muzej je bil tempelj muz in je spadal med templje, čeprav je bil filozofska šola. Zamrla je tudi raba hieroglifov na spomenikih v egipčanskih templjih. V boju proti vsemu, kar je bilo pogansko, pa je leta 393 prepovedal olimpijske igre.
  • 395

    Delitev rimskega imperija na V in Z

    Delitev rimskega imperija na V in Z
    Cesar Teodozij razdeli imperij na dva dela:
    -na Zahodnorimsko cesarstvo, s središčem v Rimu in kasneje v Raveni;
    -na Vzhodnorimsko cesarstvo, s središčem v Konstantinoplu.
    Razlike med V in Z delom so se iz stoletja v stoletje poglabljale. Kljub temu, da so se prebivalci na V imeli za Rimljane, se je skozi zgodovino uveljavilo novo ime za politično tvorbo, to je Bizantinsko cesarstvo. Vzhodnorimsko cesarstvo se je razvilo v močno politično ter gospodarsko silo in v 16. stoletju doseglo svoj cilj.
  • 410

    Zahodni Goti (Visigoti) oplenijo Rim

    Zahodni Goti (Visigoti) oplenijo Rim
    Vizigoti so leta 410 oropali Rim. Vizigotom je 38 let pred tem cesar Valens pod pogojem razorožitve dopustil naselitev znotraj meja rimskega imperija, ker so bili na begu pred Huni. Potomci beguncev so se pod poveljstvom Alarika barbara Rimljanom zahvalili s pustošenjem po Rimu.
  • Period: 433 to 493

    Odoaker postane prvi kralj Italskega kraljestva

    Mnoga germanska ljudstva niso bila zadovoljna le s statusom rimskih federatov. Ob Renu in Donavi so se oblikovale močne plemenske zveze, leta 410 so Rim za kratek čas zavzeli in oplenili Zahodni Goti, leta 455 pa Vandali. V zahodnem delu rimskega cesarstva je vojska, v kateri so sčasoma Germani zavzeli zelo pomembno mesto, za vladarja oklicala Odoakra. Odoaker je po zavzetju Ravene leta 476 odstavil zadnjega Z rimskega cesarja Romula Avgustula. Odoaker je bil prvi kralj Italskega kraljestva.
  • 451

    Hunskega poglavarja Atila porazi združena rimska in germanska vojska

    Hunskega poglavarja Atila porazi združena rimska in germanska vojska
    Atil je bil Hunski poglavar, ki si je podredil germanska ljudstva v osrednjem Podonavju. Središče države je bilo v Panonski nižini. V bitki na Katalunskih poljih v okolici Pariza ga je leta 451 porazila združena rimska in germanska vojska. Nato je naslednje leto na poti nazaj v Panonsko nižino plenil po severni Italiji in na prošnjo papeža Leona I. prizanesel Rimu, opustošil je Akvilejo in požgal Emono. Z njegovo smrtjo pa se je končala hunska prevlada nad srednjim Podonavjem.
  • Period: 454 to 526

    Teoderik Veliki premaga Odoakra

    Odoaker je bil zgled za ostale Germane. Nastala so manjša germanska kraljestva, ki so se med seboj neprestano bojevala in med njimi je izstopalo Vzhodnogotsko kraljestvo pod Teoderikom Velikim. Teoderik je leta 489 premagal Odoakra in se z Vzhodnimi Goti naselil na ozemlje Italije. Ustanovil je Vzhodnogotsko kraljestvo s prestolnico v Raveni.
  • 455

    Vandali opustošili Rim

    Vandali opustošili Rim
    Najbolj zanimiv dogodek v zgodovini plemena Vandal je propad Rima leta 455, ki je trajal več kot dva tedna. Vse kulturne vrednote, ki jih je bilo potrebno naložiti na ladje, so bile odnese iz Večnega mesta. Na tisoče svobodnih državljanov je bilo ujetih in prodanih v suženjstvo.
  • 476

    Propad Zahodnega rimskega cesarstva

    V 5. stoletju se barbarski vdori nadaljujejo. Silovitejši so na območju Zahodnorimskega cesarstva, ker Huni potiskajo germanskaplemena proti zahodu. Leta 476 je germanski vojskovodja odstavil rimskega cesarja, njegovi vojaki pa so ga oklicali za kralja Italije. S tem je propadlo
    zahodno rimsko cesarstvo. Vzhodnorimski imperij se je obdržal še skoraj tisočletje, do leta 1453, ko so ga osvojili Turki.
  • Period: 476 to 1000

    Zgodnji srednji vek

    Zgodnji srednji vek je trajal od propada zahodnega rimskega cesarstva do dokončnega propada antike. Skozi zgodnji srednji vek se je zgodilo množično preseljevanje ljudstev.
  • Period: 480 to 511

    Obdobje vladanja Klodvika I.

    Klodvik je bil prvi frankovski kralj, ki je zedinil vsa frankovska plemena in območje današnje Francije (zagotovil jim je prenos kraljevega položaja na potomce) . Leta 496 je premagal Alemane ter za prestolnico izbral Pariz, tega leta je za božič sprejel tudi krščanstvo. Po njegovi smrti se je vladanje frankovskega kraljestva razdelilo med njegove sinove.
  • Period: 482 to 565

    Obdobje Vladanja Justinijana I.

    Bizantinsko cesarstvo je doživelo zlato dobo za časa vladarja Justinijana I., ki je skušal obnoviti rimski imperij. Pri tem sta mu pomagala vojskovodja Belizar in Narses. Justinijan je imel v državi najvišjo cerkveno in posvetno oblast. Vladal je kot despot. Imel je posvetno in cerkveno oblast, to imenujemo cezaropapizem. Imperija mu ni uspelo obnoviti, uspešno je centraliziral državo, jo posodobil in jo z zbirko Corpus juris civilis pravno poenotil. Na politiko je vplivala tudi njegova žena.
  • Period: 500 to 600

    Priseljevanje Slovanov na območje današnje Slovenije

    Prvi val Slovanov je prišel v naše kraje takoj po odhodu Langobardov leta 569. Naslednji valovi Slovanov so prišli naše kraje po letu 584, takrat ko je bila sklenjena avarsko-slovanska plemenska zveza,prihajali so do leta 596. Avari so bili dobro vojaško organizirani,imeli so tudi kana, ki jim je vladal. To je bilo zavezništvo jezdeca in konja,od tega zavezništva so imeli koristi tudi Slovani. Pod zaščito te zveze pa so Slovani zasedli večji del Balkanskega polotoka, naše kraje V Alpe, Češko..
  • 529

    Benediktinski red

    Benedikt je leta 529 ustanovil najstarejši meniški red v Evropi, potem ko ni bil zadovoljen z vodenjem bratov, ki so potrebovali novega opata. Najprej ga je razočaral Rim, zato se je umaknil v samoto, a kmalu so ga opati prišli prosit, da bi jih vodil. Pozneje se je odločil, da bo sam izbral svoje menihe in ustanovil nov red. Glavno geslo je Moli in delaj (Ora et Labora). Posebnost reda je zaobljuba stalnega prebivališča (stabilitas loci). Njihovo osnovno poslanstvo je misijonarstvo.
  • 529

    Ustanovitev samostana v Monte Cassinu

    Ustanovitev samostana v Monte Cassinu
    Samostan velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Začetek samostana postavljalo v leto 529. Ta letnica ima tudi simboličen pomen, saj je bizantinski cesar Justinijan Veliki, dal zapreti zadnjo pogansko šolo v Atenah. Takrat je samostan zasvetil kot žarišče krščanske omike. Skupnost na Monte Cassinu je opal Benedikt vodil vse do svoje smrti do leta 547.
  • 568

    Selitev Langobardov v Italijo

    Selitev Langobardov v Italijo
    Leta 568 so se Langobardi z obmejnih področij Panonske nižine preselili v severno Italijo. V zadnjih dveh desetletjih 6.stoletja so vzhodnoalpski prostor s pomočjo Avarov postopno osvojili Slovani. Po letu 591 so prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Leta 595 se prostor pojavi ime dežela Slovanov. Langobardski kronist Pavel Diakon je okoli dvesto let kasneje navajal, da je bavarski vojvoda Tassilo vdrl v deželo Slovanov in se vrnil z bogatim plenom.
  • 568

    Slovani začnejo naseljevati današnje slovensko ozemlje

    Slovani začnejo naseljevati današnje slovensko ozemlje
    Slovani so se naseljevali v vzhodnoalpski prostor, od 6. do 9. stoletja. Vrh naseljevanja dosežejo v koncu 6. stoletja. Slovani so se kmalu poselili v zgornje Posavje in Podravje. Pokrajina je bila neenakomerno poseljena- večina gozdovi. Bolj so poselili Celovško kotlino in okolico Kranja. V 7. In 8. Stoletju so poselili še grmičasto območje Posočja do Furlanske nižine.
  • 568

    Langobardi

    Langobardi
    Langobardi ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do leta 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka. V severni Italiji so ustanovili Italsko kraljestvo, katerega leta 774 osvojijo Franki. Najbolj popoln vir podatkov o izvoru, zgodovini in običajih Langobardov, ki jo je v 8.stoletju napisal Pavel Diakon. Napisal jo je v knjigi z naslovom Izvor langobardskega ljudstva. Pavel je trdil, da je ime Langobardi povezano z njihovimi dolgimi bradami.
  • Period: 581 to 618

    Dinastija Sui

    Po koncu vladavine Han je v Kitajski sledilo obdobje nepomembnih dinastij in pogostih državljanskih vojn. V tem času je država razdeljena na dva dela, na severni in južni del. Severni del je v začetku 4. stoletja predstavljal plen nomadskim hunom. Iz spojitve osvajalcev in večinskih, kulturno razvitejših kitajskih domačinov je nastala dinastija Sui. V času dinastije Sui je bila Kitajska ponovno združena, svoj višek pa je dosegla med vladavino dinastije Tang.
  • 582

    Osvojitev Sirimiuma

    Osvojitev Sirimiuma
    Obri in Slovani so se povezali v obrsko-slovansko zvezo in skupaj osvajali. Slovani. V tej zvezi naj bi bili podrejeni Slovani(plačevali so davke), Obri so bili pa vojski konjeniki. Leta 582 so osvojili Sirmium, nekdanjo metropolo Ilirika in se začeli preusmerjati proti severozahodu.
  • Period: 618 to 907

    Dinastija Tang

    Pri dinastiji Tang so omembe vredne predvsem reforme, ki so bile izvedene. Reforme, ki so jih izvedli so: - nov zakon o razdelitvi zemlje ter uredili so upravo.
    Značilnosti:
    - v času dinastije so kmetje odhajali v službo vodilne družbe;
    -konfucionizem je bil moralna osnova družbe;
    -Tangovski vladarji so ustanovili močno centralno oblast, razširili meje svoje države in pospeševali gospodarski razvoj. Temelj gospodarstva je bilo poljedelstvo;
    -Cesarica Vu je uradno odstavila tanško dinastijo.
  • Period: 623 to 626

    Vzhodni Slovani

    Slovani v vzhodnih Alpah so, kot Slovani v Panoniji, bili podrejeni oblasti Avarskih kaganov. S poslabšano avarsko močjo na začetku 7. stoletja na ozemlju južne Koroške, je bila ustanovljena relativno neodvisna ”pokrajina Slovanov” na čelu z lastnim princem. V letu 623 so se najverjetneje združili z alpskimi Slovani pod vodstvom kralja Sama.
  • Period: 623 to 743

    Kneževina Karniola-Kranjska

    Ležala je na sedanjem slovenskem ozemlju, njena severna soseda je bila Karantanija. Izvor imena izhaja iz besede kamen-karn. Njeno ime je dolgo nosila dežela Kranja (današnja Dolenjska + Gorenjska).Karniola-Krajnska je edina slovenska dežela, ki je ohranila večino svojega ozemlja in ostala slovenska.
  • 658

    Razpad Samove plemenske zveze

    Razpad Samove plemenske zveze
    Uporniki so se po vodstvom Sama, ki je bil frankovskega rodu, združili v prvo znano slovansko državno tvorbo -SAMOVO PLEMENSKO ZVEZO. Njeno središče je bilo severno od Donave, obsegala je tudi vzhodno Alpski prostor. Frankovski kralji so di jo prizadevali uničiti. S Samovo smrtjo pa je leta 658 razpadla in Avarom je uspelo obnovit sovjo oblast nad Slovani na prostoru nekdanje zveze.
  • 711

    Rekonkvista

    Rekonkvista
    Je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. Ta bitka zaznamuje eno od prvih zmag krščanskih vojaških sil po islamskem osvajanju Iberskega polotoka leta 711. V njej je skupina, ki jo je vodil plemič Pelagij Asturijski, premagala kalifatsko vojsko. Rekonkvista je bila končana tik pred Kolumbovim odkritjem Amerike oziroma Novega sveta, ter predstavlja mejnik in zaključek španskega srednjega veka v dobi širitve španskega in portugalskega kolonialnega imperija.
  • 732

    Bitka pri Toursu

    Bitka pri Toursu
    To je bila bitka med mestoma Poitiers in Tours v severni Franciji. V tej bitki sta se 10. oktobra leta 732 frankovska in burgundska vojska pod poveljstvom Karla Marleta spopadla z vojsko Umajadskega kalifata. V bitki so zmagali Franki. Abdul Rahman Al Gafiki je v bitki padel, Karel Martel pa je razširil sovjo oblast proti jugu. Zanimivost bitke je to, da so Franki zmagali kljub temu, da niso imeli konjenice. Franki so bili dominantni že pred tem, zmaga pa je to potrdila.
  • Period: 743 to 828

    Karantanija

    Prva srednjeveška država v našem prostoru je bila Karantanija.Njeno jedro je bilo v porečju Drave in Mure na današnjem avstrijskem Koroškem in deloma Štajerskem. Njeno središče je bilo Gosposvetsko polje s Krnskim gradom.
    Značilnosti:
    -vodi jo KNEZ – je KNEŽEVINA
    -kneza so potrjevali KOSEZI in KMETJE s
    posebnim obredom – USTOLIČEVANJE KNEZA
    -obred je potekal na KNEŽJEM KAMNU.
    Franki so premagali Bavarce, Karantanija je bila podrejena Frankom. Leta 828 pa so dokončno izgubili samostojnost.
  • 751

    Pipin Mali postane kralj Frankovskega kraljestva

    Pipin Mali postane kralj Frankovskega kraljestva
    Pipin Mali je bil naslednik Karla Martela. Pipin je odstavil zadnjega merovinškega kralja in se s papeževo pomočjo leta 751 oklical za novega kralja Frankovskega kraljestva. Papež ga je mazilil v navzočnosti škofov. Za protiuslugo mu je Pipin Mali podaril del italijanskega ozemlja, ki ga je dobil v vojni z Langobardi. S temi dejanji so bili začrtani temelji Papeške države. Z maziljenjem pa si je pridobil božjo moč in neposredno povezanost z Bogom. Tako so vladarji vladali po božji milosti.
  • 771

    Karel Veliki je postal rimski cesar

    Karel Veliki je postal rimski cesar
    Leta 771 je po bratovi smrti edini frankovski cesar postal Karel Veliki. S svojimi vojnami je izredno povečal kraljestvo Frankov in ga z novopridobljenim ozemljem skorajda podvojil. V 2. polovici 8. stoletja je premagal številna ljudtsva:
    -769 priključi Akvitanijo
    -772 podredi Sase
    -774 podredi Langobardsko kraljestvo
    -786 zavzame Bretanijo
    -788 podredi Bavarce, pod njegovo nadoblast pridejo tudi Karantanci
    -leta796 podredi Avare.
    Države je centraliziral in poenotil na več kot 200 grofij.
  • 800

    Karel Veliki je okronan za cesarja

    Karel Veliki je okronan za cesarja
    Najslavnejši frankovski vladar je bil Karel Veliki iz dinastije karolingov. Ker je na novo osvojenih ozemljih širil krščanstvo, je pridobil velik ugled pri papežu. Karel Veliki je papeža rešil pred vpadom Langobardov, zato ga je Leon III. leta 800 okronal za cesarja v Rimu . S tem ga je imenoval za naslednika nekdanjih rimskih cesarjev. Dediščina antičnega rimskega cesarstva se je tako povezala z germanski (frankovskimi) kralji. Z kronanjem pa je bilo po letu 476 obnovljeno cesarstvo na zahodu.
  • 812

    Mir v Aachnu razreši vprašanje dveh cesarjev

    Kronanju Karla Velikega za cesarja so ostro nasprotovali v Carigradu, kjer je bila na oblasti cesarica Irena. Leta 812 so z mirom v Aachnu razrešili vprašanje dveh cesarjev, prav tako pa ozemeljske spore na območju Italije, kjer sta njuni ozemlji celo mejili ena na drugo. Lagunska Benečija in priobalna Dalmacija z otoki sta ostali bizantinski, širše dalmatinsko zaledje in Istra pa frankovski.
  • Period: 828 to 976

    Frankovska grofija in Vojvodina Koroška

    Karantanija izgubi status države po letu 828- upor Ljudevita Posavskega. Uveljavi se frankovski pravni red ter vzpon fevdalizma. Kasneje nastane Frankovska spodnja Panonija in začne se hitro širjenje krščanstva. Na pobudo cesarja Otona II. leta 976 Karantanija postane Vojvodina Koroška in se loči od Bavarske.
  • Period: 833 to 874

    Obdobje vladanja Kocelja

    Pribinov sin in naslednik sin Kocelj se je leta 869 povezal z Moravskim knezom Rastislavom. Skupaj sta začela uspešen upor proti frankom, po katerem je za kratek čas spodnja Panonija dosegla samostojnost. Obdobje knezov Rastislava in Koclja je tudi obdobje delovanja bratov Cirila in Metoda. Leta 864 je Moravski knez prosil Bizantinskega cesarja, naj pošlje misijonarje, da bi oznanjali krščanstvo. Z dovoljenjem papeža Hadnijana II. je bilo uvedeno slovansko bogoslužje.
  • 843

    Razpad frankovske države

    Razpad frankovske države
    Po smrti Karla Velika je državo prevzel sin Ludvik Pobožni, vendar so se njegovi sinovi kmalu začeli boriti za oblast. Država razpade leta 843 z Verdunsko pogodbo. Bratje si državo razdelijo na 3 dele:
    -zahodni del: iz teba dela se razvije romanska Francija
    -vzhodni del dobi Ludvik: iz teba dela se razvije nemško cesarstvo
    -osrednji del dobi Lotar:iz tega dela se razvije romanska Italija.
    Ta delitev je pripomogla, da so se vedno bolj krepili fevdalci.
  • 847

    Odstavitev Kocelja

    Odstavitev Kocelja
    Kocelj je bil spodnjepanonski grof, ki je sklenil premirje s Franki. Franki so mu omogočili miroljubno in dostojanstveno odstavitev s položaja oblasti.
  • 847

    Pribina-slovenski knez imenovan za grofa

    Pribina-slovenski knez imenovan za grofa
    Po neuspešnem bolgarskem prodoru v Panonijo in njenem zavzetju, je kralj Ludvik Nemški, okoli leta 840, podelil Panonijo v fevd beguncu z Moravske, Pribini. Pribino je v letu 847 imenoval za grofa in ozemlje spodnje Panonije je postalo njegova last. Sedež oblasti je bil na Blatenskem Kostelu, na ozemlju današnje Bolgarije. V letu 861 je pribino nasledil njegov sin Kocelj in se uspel iztrgati frankovskemu vplivu. Leta 876 je bil odstranjen, zaradi oviranja delovanja salzburških misijonarjev.
  • Period: 907 to 960

    Razpad Kitajskega imperija

    Imperij je razpadel na več dinastij in držav, bilo je 5 dinastij na severu ter 10 držav na jugu. Imperij je razpadel zaradi klimatskih sprememb, zaradi političnih nestabilnosti in številnih uporov, posledično je bilo nezadovoljno ljudstvo, ljudstvo se je želelo deliti glede na kulturo in vero.
  • Period: 1000 to 1200

    Visoki srednji vek in obdobje Križarskih vojn

    Leta 1000 se začne visoki srednji vek. Najmočnejša Evropska država postane Sveto Rimsko cesarstvo in nastane prvo zedinjeno kraljestvo na območju Anglije. Začnejo pa se tudi Križarske vojne, to so bile vojne za dominantno vero.
    1. Križarska vojna: turški vpadi v Malo Azijo in Bližnji vzhod
    2. Križarska vojna: padec grofije Edesa- bila je prva križarska država
    3. Križarska vojna: poraz in množični pokol na območju Hatina, pade Jeruzalem
  • 1054

    Velika shizma

    Velika shizma
    1. julija leta 1054 je papeški odposlanec kardinal Humbert v Konstantinoplu izobčil patriarha Michael Ceralariusa. Bizantinski patriarh je 4 dni pozneje izobčil vse tri papeže odposlance vključno z Humbertom. Dogodki iz julija leta 1054 so poimenovani kot Velika shizma, cerkev so dokončno razdelili na vzhodno pravoslavno in zahodno katoliško. Razkol med cerkvama je bil posledica napetosti med cerkvama. Poglavitni izvor razkola je bilo vprašanje papeževe avtoritete.
  • Period: 1075 to 1122

    Investiturni boj

    Spor se prične ob vprašanju, kako naj se zasede milanska nadškofija. Henrik (še vedno ves srečen, ker je zmagal nad Sasi) vztraja pri svojem kandidatu, čeprav papež izobči njegove svetovalce in zagrozi, izobčil tudi njega. Januarja 1077 Henrik na državnem zboru in sinodi v Wormsu papežu odpove pokorščino in ga pozove naj se odpove papežovanju (lombardski škofje se sklepu Wormskih sinodnikov pridružijo). . Gregor izobči Henrika in ga odstavi, vse kraljeve podložnike pa odveže prisege.
  • Period: 1200 to 1492

    Pozni srednji vek

    Pozni srednji vek se velikokrat označuje kot »mračno« obdobje srednjega veka, ki je vrglo temno senco na celotno in zelo dolgo tisočletno obdobje, ki ga označujemo za srednji vek. Po celotni Evropi, na območju Rusije in Afrike je začela razsajati kuga, imenovana črna smrt. Začela je delovati srednjeveška inkvizicija, najprej kot škofovska inkvizicija, nato pa pod pokroviteljstvom papeža. Začela se je tudi stoletna vojna med Francijo in Anglijo ter nastal je mit o Ivani Orleanski.
  • Period: 1200 to 1492

    Pozni srednji vek

    Značilnosti:
    -zaradi nezadovoljstva ljudstva so se začeli kmečki upori po Evropi,
    -razvije se kritična meščanska srednjeveška književnost, gledališče,
    -želja po begu iz mračnega sveta je nekatere ljudi vabila stran iz evropskih tal,
    -začnejo se velika raziskovanja sveta, Krištof Kolumb leta 1492 odkrije Ameriko,
    -pozni srednji vek zaznamuje tudi izum tiskarskega stroja s premičnimi črkami leta 1455-Gutenberg,
    -odkrivanje anatomije,sveta,vesolja,kritiziranje oblasti vodijo v novo dobo renesanso.

  • VIDEOPOSNETKI

    Slovani:
    https://youtu.be/bv9D57oWSFw
    Propad rimskega imperija:
    https://youtu.be/9HhumHPcYUw
    Nastanek rima:
    https://youtu.be/nIPeIuzo95g
    Rimska republika- delovanje:
    https://youtu.be/A0vHLCdVtuc
    Odoaker:
    https://youtu.be/Uzeg56lCWd4
    Zgodovina Romula Avgustula:
    https://youtu.be/l_IrunUVtj4
    Velika Shizma:
    https://youtube.com/shorts/6EU_8Mr-1nI?feature=share
    Vizigoti:
    https://youtu.be/9Ma7jtkMutk
    Dioklecijanova palača:
    https://youtu.be/2fHJTzdr0ik
    Milanski edikt:
    https://youtu.be/Qwd0aMYUf30