RIM: republika in cesarstvo

Konec monarhije, začetek republike

509 BCE

Tarkvinij Ošabni poizkusi odpraviti zakone in zavladati kot tiran, zato ga ljudstvo odstavi.

Konec monarhije, začetek republike

509 BCE

Tarkvinij Ošabnije odstranjen po tem ko poskuša zavladati kot tiran

Republika

Period: 509 BCE to 27 BCE

Rim postane republika

Keltski napad na Rim

387 BCE

Za pol leta imajo Kelti oblast v Rimu. Rimljani ne morejo izvajati sodnih procesov in oblasti, ni konzulov.

Samitske vojne

Period: 343 BCE to 290 BCE

Rim želi pridobiti oblast nad celotnim Apeninskim polotokom.V samitskih vojnam porazijo samite in s tem dosežejo svoj cilj.

Latinska vojna

340 BCE

vojna z italskimi plemeni v kateri latinska mesta v osrednjem delu apeninskega polotoka postanejo del Rima.

Bitka pri Avskulu

279 BCE

Ko se Rimljani širijo na jug Apeninskega polotoka, naletijo na grško kolonija Tarent, ki na pomoč pokliče epirskega kralje Pira. Ta nima namena pomagati tarentincem, le zavzeti južni del Apeninskega polotoka. Tako pride do spora med Rimljani in Pirom. V bitki zmaga Pir, a na rečun velikih izgub

1. Punska vojna

243 BCE

zaradi trka interesov pride do spora med Rimom in Kartagino( oboji želijo trgovati na območju sredozemlja). Rim razvije uspešno taktiko boja na morju (vran) in tako premaga Kartažane

2. Punska vojna: bitka pri Kanah

216 BCE

Hanibal pride iz Hispanije preko Alp do Rima z ogromno vojsko in premaga Rimljane

2. Punska vojna: Napad na Kartagino

206 BCE

Rimski vojaški poveljnik Scipion Afričan s svojo vojsko premaga Kartagino, ki mora za kazen uničiti svojo mornarico, opustiti čezmorske posesti, ter ne sme se vojskovati izven Afrike. To izkoristijo Numidijci in začnejo širiti svojo državo v Severni Afriki.

Propad Selevkidske države

188 BCE

selevkidsko državo v vojni dobi Pergamon (zaveznica Rima)

Rim premaga Makedonijo

169 BCE

Provinca Makedonija postane del Rimskega imperija

3. Punska vojna

149 BCE

Tekmovanje med Rimom in Kartagino za prevlado v sredozemlju se nadaljuje, poleg tega pa Kartagina Numidijcem (Rimski zavezniki) napove vojno. Pride do 3. vojne kjer je kartagina dokončno premagana, mesto porušeno. Kartažane Rimljani zasužnijo in posolijo zemljo.

Poraz Ahajske zveze

146 BCE

ostanki polisov v matični Grčiji postanejo del Rimske države.

Rim pridobi Selevkidsko državo

133 BCE

v prijateljski pogodbi s pergamonom Rim pridobi Selevkidsko državo.

Tiberij Grakh postane ljudski tribun

133 BCE

S svojimi reformami poskuša zaustaviti propad kmetov:
- Prostorsko omeji koliko zemlje ima lahko posameznik, ostalo razdeli revnim
- Posesti postanejo dedne
drugi konzul je s pravico veta preprečil te zakone

Gaj Grakh nastopi kot ljudski tribun

123 BCE

nadaljuje delo svojega brata in z reformami poskuša izboljšati položaj kmetov:
-omejitve senata
-zemljiški zaklon
-vojaški zakon
-žitni zakon
po smrti razveljavijo te zakone

Gaj Marij postane konzul

107 BCE

zaradi velikih vojaških porazov se odloči reorganizirati vojsko:
-Prostovoljci (starejši od 16 in berači)
-država priskrbi orožje vojakom
-Marijeve mule (vojaki, ki nosijo težko opremo)
-kohorta (stalna vojska)
-Legionar (kopje, železna srajca, čelada,meč)
- veterani se za nagrado naseljujejo v kolonije prebivalstvo se razdeli na populare, med njimi tudi Gaj Marij (ljudska stranka) in optimate (senatorji)

Zavezniška vojna

91 BCE

vojna med Rimom in nekaterimi zavezniškimi plemeni.
Kot posledica so vsi zavezniki Rima na Apeninskem polotoku južno od reke Pad dobili Rimski državljanstvo.

Sula postane konzul

88 BCE

kot vodja optimata obračuna s svojimi nasprotniki (populari) in se poda v boj z Miritadom VI

bitka pri Kolinskih vratih

82 BCE

Sula konča državljansko vojno, imenovan je za diktatorja in dokončno porazi populare

Sula se umakne iz Rima

79 BCE

Sula se umakne iz Rima in se odpove diktaturi, za dediča razglasi Gneja Pompeja, ki je zelo oportunističen in je nekaj časa na strani popularov, nekaj časa pa na strani optimatov

Spartakov upor

74 BCE

Največćji upor sužnjev v tem obdobju. Začne se v gladiatorski šoli v Kampanji, kjer pod vodstvom Spartaka zbeži na tisoče sužnjev, da bi prišli nazaj v domovino (Tarkijo)

Mark Lucinij Kras in Gnej Pompej zatreta Spartakov upor

71 BCE

Nad sužnje pošljeta močno vojsko in zgradita zid, da se niso mogli premakniti proti severu.
Za kazen so 6000 sužnjev križali ob Apijski cesti v opozorilo ostalim.

Kras in Pompej prevzameta konzulat

70 BCE

Kras je bil takrat eden nabogatejšiših Rimljanov in pomemben politik, Pompej je dober vojaški poveljnik, ki po smrti sule ponovno postane popular (je oportunističen), ter odpravi Sulovo ustavo

Prvi triumvirat

60 BCE

Gnej Pompej, Kras in Gaj Julij Cezar se povežejo v prvi triumvirat in se podpirajo pri doseganju svojih potitičnih ciljev ( krepitev moči popularov in zmanjšanje moči senata)

Cezar postane konzul

59 BCE

začne delovati v skladu z željami triumvirata. Bil je dober vojaški poveljnik, vojska mu zaupa

Bitka proti Aleziji, razpad prvega triumvirata

52 BCE

Gaj Julij Cezar s svojo vojsko dokončno porazi Galijo in taki razširi mejo Rimskega imperija na Severno morje. Med njegovim osvajanjem Kras umre, Pompej pa se ponovno obrne na stran optimatov. Pride do državljanske vojne.

Cezar vkoraka v Rim

49 BCE

Naznani da želi postati diktator, Pompej zbeži v Grčijo, kjer zbira vojsko za spopad.

Bitka pri Farzalu

48 BCE

spopadeta se Cezar in Pompej. Pompej zbeži v Egipt, kamor mu sledi Cezar. Tam je Pompej ubit, Cezar pa se vplete v spor med Kleopatro in njenim bratom in Kleopatri omogoči da zavlada Egiptu

konec državljanske vojnein republikanske ureditve

45 BCE

Cezar zmaga in postane dosmrtni diktator- KONEC REPUBLIKANSKE UREDITVE

Ubit je Julij Cezar

44 BCE

v senatu se ustvari skupina Cezarjevih nasprotniko,ki niso zadovoljni z njegovo diktaturo. Vodita jih Kasij (podpira Pompejevo vojsko) in Brut(patricij), ki mislita, da se bo po Cezarjevi smrti ponovno ustanovila republika

nova državljanska vojna

44 BCE

Po Cezarjevem umoru se Mark Antonij (vodja popularov) odloči da bo vodil vojsko proti Cezarjevim morilcem

Drugi triumvirat

43 BCE

Mark Antonij, Gaj Oktavian in Lepid se povežejo in grejo v vojno proti Cezarjevim morilcem

Bitka pri Filipih

42 BCE

drugi triumvirat se spopade z vojsko Bruta in Kasija in jo porazi. Imperij razdelijo na 3 dele, vsak vlada enemu:
- Oktavijan dobi zahodno Sredozemlje in Apeninski polotok
- Antonij dobi vzhodno Sredozemlje
-Lepid dobi Severno Afriko

Bitka pri Akciju

31 BCE

Lepid je postajal vedno manj pomemben in je počasi odstopil iz triumvirata. Pride do spora med Oktavijanom in Antonijem kdo je močnejši. Spopadeta se pri Akciju, kjer Oktavijan premaga Antonija (in Kleopatro, ki mu je pomagala). Oktavijan postane edini vladar Rimskega imperija

Julijsko-Klavdijska dinastija

Period: 27 BCE to 68

Tiberij, Kaligula, Neron

Pax Romana

Period: 27 BCE to 180

Po cesarju Avgustu sledi obdobje 200 let miru, ko ni državljanskih vojn, in jih ne ogroža nobeno tuje ljudstvo. posledično pride do razvoja trgovine, umetnosti, izobrazbe, gradnje cest, poenotenosti upravnega sistema (centralizacija) in romanizacije (širjenje Rimske kulture)

Tiberij (14-37)

14

osvojil Panonijo, Dalmacijo in Retijo.
Bil je Avgustov naslednik in posinovljenec.
Bil je diktatorski.

Kaligula (37-41)

37

krut, maščevalen, diktator

Neron (54-68)

54

okruten, neuravnovešen vladar. Prvi preganje kristjane. Po njegovi smrti državo zavzame kratka državljanska vojna

Požar v Rimu

64

Neron je za požare, ki je uničil del Rima okrivil Kristjane in jih začel preganjati

Leto 4 cesarjev

69

4 kandidati v boju za prestol, med njimi Vespazijan (začetnik Flavijanske dinastija). Za cesarja ga imenujejo legije po tem ko je v Jeruzalemu zatrl upor Judov in ga zavzel kot rimsko provinco

Flavijanska dinastija

Period: 69 to 96

Nervanssko-antoninska dinastija oz. Posinovljeni cesarji

Period: 96 to 193

Trajan, Hadrijan, Mark Avelij

Trajan (98-117)

98

v času njegovega vadanja je imel Rimski imperij največji obseg (Pirenejski polotok, Britanija, od reke Ren do Donave, Črno morje, Mala Azja, Mezopotamija, vzhodno Sredozemlje, Egipt, Severna Afrika) Gradi LIMES (utrjena meja na zunanjih mejah imperija (jarki, zidovi, reke, vojska, stolpi))

Hadrijan(117-138)

117

nadaljuje gradbo limesa- Hadrijanov zid (117km dolg zid med anglijo in škotsko)

Antoninov zid

142

meja Rimskega imperija se začasno prestavi iz Hadrijanovega zidu še globje v škotsko (Antoninov zid)

Mark Avrelij (161-180)- vojna proti Partom

161

Vojna proti Partom (ljudstvo V Sredozemlja)- Mark Avrelij zmaga in imperij zavaruje z mejo. Njegovi vojaki se okužijo s kugo ki kasneje ubije okrog 5 miljonov ljudi.

Mark Avrelij- Markomanske vojne (166-180)

166

spopadi zgermanskimi ljudstvi (Markomani, Kvadri, Sarmati), ki ogrožajo Rimsko mejo na Donavi. Po Avrelijevi smrti vojno konča njegov sin (zmaga).
Vojna razkrije Šibkost severne meje zato je od takrat naprej tam vedno vojska

leto 5 cesarjev

Period: 192 to 193

v enem letu se zvrsti 5 cesarjev

Severska dinastija

Period: 193 to 235

karkala

Karkala (198-217)

198

Odlok CONSTITUTIO ANTONINIANA: vsem svobodnim državljanom Rimskega imperija podeli državljanstvo Zgradi Karkalove terme ( takrat središče socialnega dogajanja) od 3. stol. dalje nenehno vojno stanje (udori, državljanske vojne)- Limes popušča

Kriza 3. stoletja

Period: 235 to 284

-ogrožanje barbarskih ljudstev,ki jim rimska vojska ni več kos
- Pomankanje delovne sile (kmetje in vojaki)
- razdronljena, nestalna, šibka oblast, ki ne zna nadzorovati razmer
-pretendenti za pestol- tisti, ki skušajo priti na oblast

Nemirno obdobje vojaških cesarjev

Period: 235 to 284

60 cesarjev- večina umre nasilne smrti
imenujejo jih legije:
Avrelijan

Avrelijan(270-275)

270

Iz Panonije.
Vspešen vladar
- zavaruje imperij pred udori barbarskih ljudstev in prepreči uzurpacija (poskuse drugih da bi mu vzeli prestol)
- odpravil 2 samostojni državi v Rimskem imperiju (Galsko kraljestvo, Palmirska država)
-opusti Dakijo, ker tja preveč udirajo tuja ljudstva
- uspešno končal krizo 3. stol.

Dioklecijan

284

Začetek Dominata. Ko Dioklecijan zavlada za, 170 zavstavi propad imperija.
-poveča in reorganizira vojsko (Federati- Germani ki služijo vojski v Rimu)
-Davčna refoma (ljidje e težko izognejo davkom)
_maksimiranje cen in plač
-prepove zapuščanje zemlje, uvede dednost poklicov
-cwsarstvo razdeli na diceze (manjši deli ki jih upravljajo njegovi privrženci)
- Edikt o preganjanju kristjanov
Tetrarhija (cesarstvo razdeli na 4 dele, vsak ima svojega vladarja)

Dominat

Period: 284 to 476

despotska monarhija
- senat izgubi svoj vpliv
-proskineza
-dominus et deus- vladar je gospod in bog
-konzul je le še častni naziv
-Rim je le simbolično središče

Edikt o pregamjamju kristjanov

305

ker Dioklecijan hoče da imajo njega za boga in noče da imajo kritjani svojega boga. ruši cerkve, zažiga verska besedila, muči duhovnike...

konstantin veliki- član tetrarhije

305

Postanečlan tetrarhije in se postopma znebi sovladarjev

bitka pri Milvijskem mostu

312

Konstantin premaga uzurpatorja Makscensija.
Pred bitko naj bi na nebu videl križ, zato je verjel da mu je pomagalo krščanstvo

Milanski edikt

313

Kontantin veliki razglasi versko svobodo, ker verjame, da mu je v bitki krščanstvo pomagalo

Konstantin veliki zavlada kot samostojen vladar

324

uvede kolonat- kmetje obdelujejo zemljo za veleposestnike

Prestolnica Rimske države postane Konstantinopel

330

konstantin veliki želi, da je prestolnica bližje meji, da jo lažje brani.

Zavlada Teodozij veliki

379

Je zadnji vladar enotnega Rimskega cesarstva

Krščanstvo postane obvezna vera

380

Teodozij veliki izda zakon, po katerem krščanstvo postane edina dovoljena religija- preganja pogane

cesarstvo se razdeli na 2 dela

395

-Vzhodni (kulturno, gospodarsko in politično močnejši)
-Zahodni (začne slabeti zaradi pritiskov ljudstev, nestabilne oblasti)

Razpad ZRC

476

Federat Odoaker odstavi ZAdnjega Rimskega cesarja Romula avgusta, germani zavladajo v Rimu

Razpade VRC

1452