-
Predlog za ESPJ(evropska skupnost za premog in jeklo)
Robert Schuman (francoski zunanji minister) predstavi predlog o uskladitvi obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske industrije v Franciji in Nemčiji (namen: rešitev politične in gospodarske nestabilnosti Evrope po 2. svetovne vojne). avtor tega predloga je bil Jean Monnet (francoski pogajalec in mirovnik), poimenovan tudi "oče Evrope". -
Pariška pogodba
S Pariško pogodbo se je ustanovila Evropsko skupnost za Premog in Jeklo (ESPJ), ki je pozneje postala del Evropske Unije. Pogodba je začela veljati 23. julija 1952. Pogodbo so podpisale Francija, Zahodna Nemčija, Italija in tri države Beneluksa (Belgija, Luksemburg in Nizozemska).
začetek gospodarskega združenja (prosta medsebojna trgovina in skupna carinska politika). -
Rimska pogodba
Leta 1957 so Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija podpisale Rimsko pogodbo, s katero je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za jedrsko energijo (EURATOM). Pogodba je v veljavo stopila leta 1958. -
Ustanovitev Evropskega Parlamenta
-
ES (Evropska Skupnost)
Do sedaj sprejete projekte (ESPJ, EGS, Eurotom), so poimenovali ES (=Evropska skupnost) -
Širitev
Pridružijo še Danska, Irska in Združeno kraljestvo. -
ustanovitev Evropskega Sveta
-
Prve volitve v Evropskem Parlamentu
-
Širitev- pridružitev Grčije
-
Schengenski sporazum
Schengenski sporazum oziroma "Sporazum o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah" je mednarodni sporazum med evropskimi državami, večinoma članicami Evropske unije.
Zgodila se je tudi močna okrepitev gospodarstva. -
EEA (Enotni Evropski Akt) in širitev
Reforma institucij in priprava na članstvo Portugalske in Španije ter hitrejše odločanje pri oblikovanju enotnega trga. -
Maastrichtska pogodba
Maastrichtska pogodba (uradno Pogodba o Evropski uniji, s kratico PEU) je mednarodna pogodba, ki so jo v nizozemskem Maastrichtu podpisale države članice Evropske skupnosti in ki je, ko je 1. novembra 1993 stopila v veljavo, politično in pravno združila države članice. -
Širitev
Leta 1995 so se EU pridružile še Avstrija, Finska in Švedska. -
Amsterdamska pogodba
Amsterdamska pogodba je okrepila pristojnosti Unije in Evropskega Parlamenta. Z njo je Parlament dobil pristojnost potrjevanja predsednika Evropske komisije, hkrati pa tudi pravico odločanja o številnih dodatnik zakonskih predlogih.
Torej pregled dosedanjih pogodb in njihove posodobitve ter priprava na prihod novih članov. -
Pričetek pogajanj za članstvo
Začetki pogajanj s kandidatkami za širitev EU iz srednje in vzhodne Evrope (tudi Slovenija). Države kandidatke, morajo svojo zakonodajo in sistem temeljito prilagoditi, da izpolni znamenita københavnska merila za vstop. -
uvedba Evra
-
Pogodba iz Nice
Prenova sistema glasovanja in ponovna priprava na širitev.
(Cilj pogodbe iz Nice je bil reformirati institucionalno strukturo Evropske unije, da bi se lahko kosala z izzivi nove širitve. S to pogodbo so se zakonodajne in nadzorne pristojnosti Parlamenta povečale, glasovanje s kvalificirano večino v Svetu pa se je razširilo na še več področij.) -
Širitev na vzhod
Pridružitev Cipra, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije. -
Širitev
Leta 2007 sta se EU pridružili še Romunija in Bolgarija, istega leta pa je Slovenija uvedla evro. -
Lizbonska pogodba
Evropski parlament je dobil več pristojnosti, spremenjeni postopki glasovanja v Svetu, uvedena je državljanska pobuda, Evropski svet ima stalnega predsednika, nova funkcija visokega predstavnika za zunanje zadeve, nova diplomatska služba EU.
Lizbonska pogodba določa pristojnosti EU, pristojnosti držav članic, skupne pristojnosti. -
Širitev
pridružili še Ciper in Malta -
Brexit (izstop Velike Britanije)
Brexi označuje izstop Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije (EU). -
Danes
Je 27 članic in širitve še niso zaključene.
Himna je Oda Radosti in geslo je "združeno v raznolikosti".