-
Oblikovanje političnih strank
1690 -1695 (sprva v Angliji)
Povezovanje strank v tabore (podobni cilji in temelji)
Širili razmak strank po 1848
Socialdemokracija:
- upoštevanja razrednih razlik med pravno enakimi državljani
- cilji: pravna enakost in zaščita delavstva -
Act of Union
Združitev Irskega kraljestva in Kraljestva Velike Britanije v Združeno Kraljestvo Velike Britanije in Irske. -
Period: to
Francija in Velika Britanija
Velika Britanija in njen imperij
1837 Viktorijanska doba (kraljica Viktorija)
imperialistična sila
notranjepolitična nasprotja (torijci, vigovci, laburisti)
1800 Act of Union (združenje Irskega kraljestva in kraljestva VB)
Daniel O'Connel 1823-katoliško združenje, 1830-org. Repeal
radikalno združenje Mlada Irska
1858 Irsko republikansko bratstvo
politične obstrukcije (70.leta 19.st)
2.polovica 19.st - kmečka vojna
začetek 1.svetovne vojne - Irska samouprava -
Period: to
Meščanska družba, ideologija in politične stranke 19. stoletja
načelo enakosti pred zakonom, uspešnosti in dosežkov, enakih možnosti
buržoazija in proletariat
industrija, trgovina in bančništvo
prva polovica 19. st. (pravi meščani)
meščani po premoženju, po izobrazbi in malomeščanstvo
ustanavljanje društev, krožkov
omika, uživanje v visoki kulturi, gosp. in individualna svoboda
začetki ustavnosti in parlamentarizma
oblikovanje političnih strank (17.st. - Anglija), povezovanje v tabore
širši razmah po 1848
socialdemokracija
krščanska demokracija -
Katoliško združenje
Daniel OConnell je ustanovil katoliško združenje in dosegel: britanski parlament uzakonil enakost katoliških in protestantskih duhovnikov -
Organizacija Repeal
Daniel Oconnell se je zavzemal za irsko avtonomijo in ustanovil organizacijo Repeal. Glavni cilj je bil vzpostavitev irskega kraljestva s kraljico Viktorijo. -
Mlada Irska
Med Irci se je uveljavilo radikalno združenje Mlada Irska, ki se je zavzemalo za pridobitev irske avtonomije s silo. -
Period: to
Habsburška Monarhija
reforme marčne revolucije
Bachov absolutizem (neoabsolutizem)
Konec neoabsolutizma, obnova parlamentarizma
Dualizem
Liberalne reforme
Izzivi Avstro - ogrske -
Period: to
Združitev Italije
-
Vstaja v Palermu
Kralj dveh Sicilij je moral obljubiti ustavo. -
Razglašena republika
Razglašena republika in vzpostavitev začasne vlade, z namenom da vsaj delno zadovoljijo zahteve revolucionarjev. Francoski kralj je bil prisiljen v odstop. -
Sklic zveznega zbora
Sklican je bil v Frankfurtu, odpravljena je bila cenzura tiska, cesarska orla razglašena za zvezni grb, za zvezno zastavo pa rdečo-črno-zlato. Sklic vsenemškega parlamenta (za združitev Nemčije). -
Izbruh marčne revolucije
Na območju Avstrijskega cesarstva je izbruhnila revolucija. -
Marčna revolucija
Cesar Ferdinand I. je obljubil vpeljavo ustave, uvedbo svobodnega tiska in združevanja, ustanavljanje narodnih gard -
Ustava v Avstrijskem Cesarstvu
Ni zadovoljila revolucionarjev, kar je prevedlo na Dunaju aprila do protestov. -
Slovanski kongres
V Pragi je pod vodstvom Palackyja bil sklican slovanski kongres. Zahtevali so izvzem slovanskih ozemelj iz Nemške zveze. -
Ustavodajna skupščina
Zaradi želje po sklenitvi konsenza, je bila v Dunaju sklicana ustavodajna skupščina. Nalogi skupščine sta bili dokončna odprava fevdalizma in vpeljava ustave. -
Franc Jožef
Revolucija je prisilila Ferdinanda 1. da je odstopil s prestola in ga predal nečaku Francu Jožefu. V Olomucu je bil razglašen za Avstrijskega cesarja. -
Odprava fevdalizma
To je bila ključna pridobitev revolucije na območju Avstrijskega cesarstva. Cesar jo je uzakonil. -
Louis Napoleon Bonaparte izvoljen.
Izvoljen je bil za predsednika. Ni bil naklonjen republikancem in revolucionarjem. -
Republika v Rimu
V Rimu razglasijo republiko. Papež Pij IX. prisiljen v uvedbo ustave in začasen umik. -
Uvedena oktroirana ustava
Cesar je izdal vsiljeno (oktroirano) ustavo in razpustil parlament. -
Madžarska razglasi neodvisnost
S oktroirano ustavo Avstrijskega cesarstva, vendar kasneje ob pomoči Rusije zatre vsa revolucionarna središča. -
Period: to
Rusija med avtokracijo in revolucijo
Avtokracija v Rusiji
način vladanja, kjer vladar odloča o vseh glavnih političnih zadevah v državi (avtokracija vs absolutizem)
Krimska vojna (1853-1856)
Aleksander II.
Rusko - turška vojna
Aleksander III.
Nikolaj II.
Revolucija leta 1905 -
Silvestrski Patent
Franc Jožef z njem dokončno ukini oktroirano ustavo in nekatere napredne reforme iz časa marčne revolucije, sledi Bachov absolutizem. -
Cesar Napoleon III.
Nedemokratično se Louis Napoleon Bonaparte razglasi za cesarja Napoleona III. (z novo ustavo). -
Camillo Benso di Cavour
Postane nov ministrski predsednik. Znan je po modernizaciji, skušal izriniti Avstrijo iz Apeninskega polotoka. -
Period: to
Krimska Vojna
Rusija vdrla na Moldavijo in Vlaško. Ruska mornarica v Sinopskem zalivu uniči turško floto. Bitka pri Sevastopolu -
Konkordat
Konkordat - meddržavni sporazum med monarhijo in papežem. Katoliška cerkev dobi velike pristojnosti na področju šolstva in zakonskega prava. -
Pariška mirovna pogodba
Rusija izgubila vpliv v Podonavju in Balkanu, Vlaška in Moldavija dobita avtonomijo znotraj Osmanske države. -
Irsko republikansko bratstvo
Tajna organizacija, želijo doseči spremembe s silo. -
Bitka pri Magenti
Avstrijsko cesarstvo izdalo ultimat o razoroženosti (kar zavrne Piemont). -
Pogodba v Villafranci
Posledica bitke pri Magenti. Avstrijsko cesarstvo se umakne iz Lombardije. -
Garibaldi zasede KDS
Giuseppe Garibaldi zasede Kraljestvo dveh Sicilijo. Kasneje izroči KDS Viktorju Emanuelu II. -
Dekret o odpravi osebne odvisnosti kmetov
Pod vodstvom Aleksandra II. - odločil da bo državo reformiral in uvedel liberalne reforme. dal kmetom osebno svobodo in minimalne državljanske pravice (poroka, osebna lastnina, ukvarjanje s trgovino). -
Oktobrska diploma
Federalistično usmerjena, konec neoabsolutizma, ustavna monarhija, uvajalna federalizem in favorizacijo tradicionalnih elit. odpor nemškega in madžarskega liberalnega meščanstva -
Februarski patent/ustava
Centralizirana, obuditev parlamentarnega življenja, z davčnimi in inteligenčnim cenzusom omejena volilna pravica. Nezadovoljstvo Čehov in Madžarov. -
Italijansko kraljestvo
V Torinu italijanski parlament razglasi Italijansko kraljestvo. Nastane ustavna monarhija. -
Kronanje Franca Jožefa in Elizabete
Kronanje za madžarski kraljevi par. Franc Jožef dobi dve funkciji: avstrijski cesar in madžarski kralj. -
Decembrska ustava
Zakon o društvih, splošnih pravicah državljanov, zagotavlja svobodo mišljenja, svoboda veroizpovedi, nadzor nad šolstvom prevzame država, splošna in obvezna obveznost. -
Rim postane Prestolnica
Italija zavzame Rim in ga razglasi za prestolnico. (Torino, Firence, Rim). Benečija je že bila zasedena od Avstrijskega cesarstva (avstrijsko-pruska vojna proti italijanski). -
Premirje v Parizu
Napoleon III. zaradi stalnih porazov proti Prusiji pod pritiskom nemških čet prisiljen kapitulirati, zunanji minister Jules Favre pa je podpisal premirje pod nemškimi pogoji. -
Pariška komuna
Po prisiljenem umiku vlade iz mesta- vstajniki z narodno gardo razglasili samoupravo/ pariško komuno. 26.3- izvoljeno 81članski svet komune (izvoljeni tudi delavci). -
Krvavi teden
Nemci so izpustili francoske vojake ki so bili v nemškem ujetništvu. Francoska vojska je napadla Pariz. Vojska premagala vstajnike- zaprtje pariške komune. -
Rusko-Turška vojna
Osmanska represija proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom. Rusija zmaga.
Premirje v San Stefanu. -
Premirje v San Stefanu
Bolgariji zagotovi neodvisnost od Osmanske nadoblasti. -
Period: to
Kmečka vojna
Kmetje so nehali plačevati najemnino za svoje kmetije, vendar so izgubili ozemlje, katerega kasneje ni nihče več obdeloval. -
Atentat na Aleksandra II.
Aleksandra II. nadomesti njegov sin Aleksander III., ki je utrdil avtokratsko vlado. Okrepil je nadzor nad kmečkim preb., ukinil avtonomnost univerz, poostril cenzuro, rusifikacija neruskega prebivalstva države. -
Socialistična revolucionarna stranka
V času, ko je bil na prestolu Nikolaj II., ustanovljena je bila socialistična revolucionarna stranka (revo. krog). Nastala je zaradi nenaklonjenosti Nikolaja II. reformam. -
Komunistična stranka
Nastane še en revolucionarni krog- boljševistična komunistična stranka. Vodil jo je Vladimir Iljič Lenin. -
Period: to
Rusko-Japonska vojna
Japonska zahteva po ruskem umiku iz Mandžurije. Bitka je Cušimi- japonsko ladjevje premagalo rusko. Konec: mirovna pogodba v Portsmouthu. -
Krvava nedelja
Nezadovoljstvo ljudstva, želijo človekove pravice, vpeljava parlamenta. Kraj: Peterburg. Dogodek: splošna stavka delavcev, ki so korakali proti Zimskemu dvorcu, carska vojska streljala na demonstrante. dosežek: Oktobrski manifest (temelji državljanskih pravic, svoboščin, parlamentarne demokracije) -
Volilna pravica
Splošna volilna moška pravica in enaka volilna pravica. -
Krvava državna vojna
Irska se bori za svojo samostojnost- razglašena samostojnost Irske (ševedno pod angleško oblastjo) pred 1.sv. vojno jim je bila obljubljena samouprava. -
Lateranski sporazum
Formalni dogovor med državo in cerkvijo.
