-
658
Razpad Samove plemenske zveze
Prva znana slovanska državna tvorba je, s smrtjo njenega edinega kralja Sama, leta 658 razpadla. -
732
Franki preženejo Arabce v bitki pri Poitersu
Karel Martel, iz dinastije Karolingov, je najbolj je poznan po zmagi nad Mavri v bitki pri Poitiersu, s katero si je prislužil vzdevek Martel (kladivo) in s katero se je prenehalo muslimansko prodiranje v zahodno Evropo -
800
Karel Veliki okronan za cesarja
Papež Leon III. je 25. decembra 800 v baziliki svetega Petra okronal frankovskega kralja Karla Velikega za cesarja. -
843
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila pogodba, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega: Lotar, je dobil osrednji del cesarstva, Ludvik Nemški je dobil vzhodni del Frankovskega cesarstva, Karel Plešasti je dobil zahodni del cesarstva. -
962
Oton I. in Sveto rimsko cesarstvo
Po zmagi Otona I. nad Madžari na Leškem polju leta 955, ga papež Janez XII. v Rimu 2. februarja 962 okrona za cesarja. Ta datum se označuje kot uradni začetek Svetega rimskega cesarstva. -
1054
Velika shizma
Shízma označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Za letnico razkola označujemo leto 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. izobčila drug drugega. Na zahodu prevladujoč jezik latinščina, cerkvi je vladal papež, na vzhodu pa grščina z vladanjem patriarha. -
1122
Wormški konkordat
Investiturne boje, ki so se začeli leta 1077 med cesarjem Henrikom IV. in papežem Gregorom VII. (ta si je prizadeval, da bi duhovno oblast osvobodil izpod svetne in ji zagotovil avtoriteto), sta končala cesar Henrik V, in papež Kalist II. 23. septembra 1122 s podpisom Wormškega konkordata, ki pravico za umeščanje cerkvenih dostojanstvenikov pripiše cerkvi, država pa se nesme več mešati v cerkvene zadeve. -
1215
Velika listina svoboščin
Poraz Anglije v bitki v Bouvinu je oslabila kralja Ivana Brez Zemlje, da se je moral ukloniti zahtevam angleškega plemstva in leta 1215 podpisati Veliko listino svoboščin, ki omejuje moč angleških monarhov. -
Period: 1254 to 1273
Interregnum v Sveto rimskem cesarstvu
Po smrti Friderika II,Hohenstaufenskega, sedem volilnih knezov ni znalo koga bi postavili na čelo Sveto rimskega cesarstva. Niso hoteli močnega vladarja, saj so hoteli obdržati svoj vpliv, zato Otokarja II. Pšemisla niso podpirali in so po 19 letih brezvladja, 1. oktobra 1273 v Frankfurtu, izvolili Rudolfa I. Habsburškega, katerega so imeli za šibkega in vodljivega. -
1436
Celjski grofje povzdignjeni v državne kneze
Celjski grof Herman II. je v bitki pri Nikopolju leta 1396 rešil življenje Sigismundu Luksemburškemu, ki je bil rimsko nemški cesar, nato pa še svojo hčerko Barbaro Celjsko poročil z njim. Cesar je ženino rodbino leta 1436 povzdignil v državne kneze, kar je privedlo do vojne med rodbinama, Ti so podpisali pogodbo o dedovanju, in po smrti Ulrika II. leta 1456 Habsburžani podedujejo celjsko posest. -
1492
Odkritje Novega sveta in konec rekonkviste
Vzpon Kastilije in Aragona se začne z poroko močnih katoliških vladarjev, Ferdinanda II. Aragonskega in Izabele I. Kastiljske, ki po 700 letih boja proti Arabcom, januarja 1492 zavzameta Granado in preženeta Mavre iz Španije. Katoliška kralja, pripadnika dinastije Trastamara, podpreta odpravo Krištofa Kolumba proti zahodu. Oktobra 1492 odkrije Nov svet in v Španijo začne prihajati veliko žlahtnih kovin iz Amerike (zlato, srebro). -
1517
Martin Luther in začetek reformacije
Nezadovoljstvo ljudi do Cerkve je naraščalo že več stoletij, vrhunec pa doživi 31. oktobra 1517, ko Martin Luther na vrata Wittenberške cerkve objavi 95 tez, katerih glavno sporočilo je bilo, da naj verniki živijo spokorno. Papež nad Luthrom objavi bulo in anatemo (ga označi kot heretika in ga izobči iz cerkve), vendar mu pomaga knez Friderik III.. Kljub temu, da cesar Karel V. sklicuje državne zbore in prepoveduje krivo vero, se razširijo različne smeri reformacij v številnih državah. -
Nantski edikt
Na pariški krvavi svadbi 24. avgusta 1572, na kateri je bilo pobitih več tisoč hugenotov, sta se poročila princesa Margareta Valoiška, hči Henrika II. in Katarine Mediči, in hugenotski kralj Henrik III. Navarski, ki je bil v vrsti za francoski prestol in po izumrtju dinastije Valois je kot prvi Bourbon postal kralj Francoske. Prestopil je v krščansko vero in nantski edikt izdal 13. aprila 1598 kot kralj Henrik IV. Francoski in hugenotom zagotavil svobodo veroizpovedi. -
Druga praška defenestracija
Druga praška defenestracija se je zgodila 23. maja 1618, ko so predstavniki protestantskih stanov vdrli v praški grad in po prepiru s tretjega nadstropja vrgli cesarjeve svetovalce, odstavili katoliškega kralja Ferdinanda II. in izvolili za novega protestantskega Friderika V. To naj bi bil povod za tridesetletno vojno, ki je trajala 1618-1648 na področju Svetega rimskega cesarstva, izbruhnila je zaradi nasprotij med protestanti in katoličani, končala pa se je z vestfalskim mirom leta 1648. -
Slavna revolucija
Leta 1688 pride do slavne revolucije (brez krvi), v kateri preženejo Jakoba II. in na prestol pokličejo njegovega zeta Viljema Oranskega III., ki podpiše Bill of rights (deklaracija pravic parlamenta), v kateri ima parlament izključno pravico do obdavčenja in vzdrževanja vojske.Leta 1707 se Anglija in Škotska združita ter nastane Združeno kraljestvo Velike Britanije. -
Tolminski kmečki upor
Kmetje so se začeli povezovati v punte (kmečke zveze).Ta upor ni bil usmerjen samo proti fevdalcem, ampak tudi proti državni oblasti, zaradi državnih davkov na meso in vino. Pokrajino so prizadele naravne nesreče, sledila je slaba letina, prav tako je pa izbruhnila živinska kuga. Upor se je začel marca 1713, in trajal do junija 1713, zadušile so ga čete iz Vojne krajine, voditelje upornikov so obsodili na smrt, upornike so kaznovali, njihov položaj se pa je poslabšal. -
Parni stroj
Leta 1781 je James Watt Izboljšal parni stroj Thomasa Newcomna iz leta 1712. Wattov parni stroj je bil kjučnega pomena za industrijsko revolucijo v Združenem kraljestvu in drugod po svetu.
