Križarske vojne

Vojna za Barbastro

1063

To je primer križarske vojne, preden so se te dejansko začele. Pri nadalnji rekonkvisti ni bil pomemben. Papež Aleksander II. je zbral zahodnoevropsko plemstvo, da bi nudil pomoč aragonskemu kralju Sanči Ramirezu pri zavzetju strateškega mavrskega mesta Barbastro, utrjenega obmejnega mesta v zaragoški taifi.

Zavzetje Antioheje

1085

Seldžuki zavzamejo Antiohejo. To je hud udarec za Bizantinsko cesarstvo. Čeprav Seldžuško cesarstvo ni nikoli uspešno držalo skupaj kot ena sama enota, si je prisvojilo večino Male Azije, vključno z Nikejo, ki je pred tem pripadala Bizantinskemu cesarstvu. S tem so pripeljali islam nevarno blizu Konstantinoplu, bizantinski prestolnici.

Mahdijski križarski pohod

1087

Papež Viktor III. je razglasil pohod proti saracenskim piratom v severni Afriki. Kot odziv je združena flota republik Pise, Genove in Amalfija z blagoslovom papeža Viktorja III. napadla severno afriško prestolnico Ziridov Mahdijo. "Pohod" je bil uspeh in ti "zgodnji" križarji so Mahdijo zasedali leto dni, preden so se v zameno za bogat plen umaknili.

Začetek križarskih vojn

1095

Papež Urban II. pozove na prvo križarsko vojno. Cilj je bil kristjanom zagotoviti dostop do svetih krajev v Jeruzalemu in njegovi bližini.

Koncil v Clermontu

Nov 18, 1095

Sklical ga je papež Urban II. Udeležili so se ga večinoma škofje in ostali cerkveni predstavniki. Sklenjenega je bilo veliko pomembnega cerkvenega posla, med drugim so postavili nekaj cerkvenih zakonov, eden izmed katerih je bil obnovitev mirovnega gibanja v imenu Boga, drugi pa je podelil odpuščanje vse pokore za grehe tistim, ki so se odločili iti na pomoč kristjanom na vzhodu.

Priznanje Malteških vitezov

1113

Papež Paskal II. prizna red Malteških vitezov, ki ga je ustanovil Gerard. Vitezi so opravljali naloge oboroženega spremstva romarjev, branil bolnišnice, glavne cestne povezave oziroma branil Sveto deželo pred napadi muslimanov.

Ustanovitev templjarjev

1118

Red je leta 1118 ustanovil francoski vitez Hugues de Payens. Z osmimi spremljevalci je krščanskemu kralju Baldvinu II ponudili, da mu bodo služili. Prisegli so, da bodo mesto branili pred vsemi sovražniki. Kralj jim je za njihove prostore namenil osvojeno mošejo Al Aqsa na Tempeljskem hribu, kje je kralj Salomon postavil Prvi jeruzalemski tempelj.

Začetek druge križarske vojne

1145

Izbruhnila je leta 1145 kot odgovor na padec Edese leto prej. Grofija Edesa je bila prva križarska država, ki so jo ustanovili v Levantu že med prvo križarsko vojno (1095-1099) in tudi prva, ki je propadla. Zahtevali so jo številni pridigarji.

Nastanek tevtoncev

1189

Začetki reda segajo v leto 1118, sam nastanek pa je vezan na tretjo križarsko vojno. Med vojno so križarji oblegovali Akron, muslimani pa so jim prekinili dovoz hrane in pitne vode. Sledil je izbruh kužnih bolezni. Dvorni kaplan Konrad in komornik Burkard sta osnovala karitativno (dobrodelno) bolniško bratovščino in jo poimenovala po starem nemškem zavetišču v Jeruzalemu Hospital Beatae Mariae Teutonicorum in Hierusalem.

Začetek tretje križarske vojne

1189

Povod za tretji pohod je bila muslimanska osvojitev Jeruzalema. Muslimane je združil in vodil mogočni sultan Saladin. Saladin se je pokazal za velikodušnega, saj mestnega prebivalstva ni ubil. Križarji so ponovno poskušali zavzeti Jeruzalem.

Začetek četrte križarske vojne

1202

Pobudnik za četrto križarsko vojno je bil papež Inocenc III. Križarji so nameravali priti do Svete dežele preko Egipta, zato so poslali svoje odposlance v Benetke, in ostale mestne države, da bi seznanili za prevoz do čez morje.

Začetek križarske vojne v Franciji

1208

To je bila vojna proti katarom (heretikom) v južni Franciji, ki jo je sprožil papež Inocenc III. leta 1208. Katari so imeli velik politični vpliv ter so spodbujali upor proti Cerkvi in oblastem. Vojna je bila precej krvava in jo je spremljala močna inkvizicijska dejavnost.

Začetek pete križarske vojne

1213

Ponovno želijo zavzeti Jeruzalem. Papež Honorij III.piše pismo evropskim monarhom, v katerem jih spodbuja h križarski vojni, vendar je odziv šibak. Boljši je bil odziv med francoskimi in nemškimi baroni, Frizijci pa so obljubili floto. Zavzeli so Diameto v Egiptu, nato pa bili prisiljeni sprejeti neugodno primirje, ko so se borili za Kairo.

Konec križarskih vojn

1291

Križarske vojne so se končale, ko je padla zadnja krščanska trdnjava v Sveti deželi v Akri. To je bilo zadnjič, ko se je katoliška Evropa usklajeno lotila zahoda.

Aretacija templjarjev

Oct 13, 1307

Leta 1307 je francoski kralj dal aretirati vse člane reda v državi na isti dan. Številne so mučili in usmrtili. To naj bi bilo na petek, 13. oktobra, ta dan pa naj bi bil izvorni dan vraževernega prepričanja, da je petek 13. nesrečen dan.

Konec španske križarske vojne proti Arabcem

1492

Rekonkvista se je končala z osvojitvijo trdnjave Alhambra v mestu Granada leta 1492. Potekala je približno 780 let Ker je bila ena od križarskih pomorskih poti proti Zamorju skozi Gibraltarsko ožino, se posamezne epizode križarskih vojn vključujejo v rekonkvisto.