Celjski grofje

Prva omemba gospodov Žovneških

1130

Zgodbo slavnih Celjskih začenjajo Žovneški gospodje. Konrad Žovneški je bil svobodni plemič in prednik Celjskih grofov. Bil je pesnik in trubadur, pravi prvak viteške poezije, ki je živel v prvi polovici 13. stoletja na gradu Žovnek v Savinjski dolini, v bližini današnjega Žalca

Celjski grofje

Period: 1130 to 1456

Celjski grofje so bili plemiška družina iz gradu Žovnek in so prvič omenjeni okrog leta 1130. Iz majhnih posestnikov so se hitro povzpeli na oblast in so postali ena izmed najpomembnejših plemiških rodbin na Slovenskem. Pomen Celjskih grofov v tistem času je jasen; bili so ena izmed najpomembnejših rodbin na našem ozemlju in so s Habsburžani tekmovali za oblast nad temi deželami.

Pridobitev mesta Celje

1333

Leta 1333 so dedovali od Vovbrških grofov obsežno posest na Štajerskem in grad Celje. To mesto je postalo njihov rodbinski sedež in na podlagi tega so tudi postali grofje (Ulrik I. je bil 1341 povzdignjen v grofa).

Herman II. reši življenje Sigismundu Luksemburškem

1396

Leta 1396 je Herman Celjski rešil cesarja Sigismunda Luksemburškega v bitki z Osmani pri Nikopolju. S tem si je pridobil njegovo naklonjenost in posledično tudi posesti Varaždin, Vinico, Zagorje in še nekatere druge Zveza med Celjskimi in Sigismundom je bila tako trdna tudi zato, ker se je Sigismund poročil s Hermanovo hčerko Barbaro Celjsko.

Herman II. postane hrvaški ban

1406

Sigismund Luksemburški je Celjskim podelil številna posestva na Hrvaškem. Leta 1406 pa je Hermana II. celo imenoval za slavonskega in hrvaško-dalmatinskega bana. Herman II. je tako postal tudi Sigismundov regent na Madžarskem.

Pridobitev koroških in kranjskih posesti

1418

1418 so grofje Celjski dobili celotno dediščino izumrle rodbine ortenburških grofov in tako dobili grofiji Ortenburg in Strmec na Koroškem, kranjsko posestvo in vse njihove nazive in pravice.

Celjski postanejo državni knezi

1436

Leta 1436 so postali celo državni knezi v Svetem Rimskem cesarstvu. Niso bili več podložni Habsburžanom, nastala je namreč Celjska kneževina. Zaradi tega je prišlo do vojne s Habsburžani, ki so želeli preprečiti ustanovitev nove Celjske dežele. Leta 1443 je prišlo do premirja med obema stranema, ki sta tudi podpisali tudi dedno pogodbo.

Umor Ulrika II.

1456

Ulrik II. je leta 1440 postal regent bodočega madžarskega kralja Ladislava Posmrtnega, ki je bil vnuk Barbare Celjske. Zaradi tega je prišel v spor z družino Hunyadi, zato so ga leta 1456 v Beogradu umorili. Z njim je izumrla Celjska rodbina in njihove posesti so podedovali Habsburžani.