-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
PRAZGODOVINA
V prazgodovini so se ljudje razvijali kot lovci-nabiralci ter se kasneje začeli ukvarjati z gojenjem rastlin in živine, kar je omogočilo razvoj prvih civilizacij. Pomembne dosežke prazgodovinskega obdobja predstavljajo tudi izumi kolesa, orodja in piščali. -
3500 BCE
NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
Nastanek prvih civilizacij je bil povezan z razvojem kmetijstva, kar je omogočilo stabilno oskrbo prebivalstva in s tem možnost za razvoj drugih dejavnosti, kot so obrt, trgovina in upravljanje države. Prve civilizacije so se pojavile v Mezopotamiji, Egiptu, Indiji in Kitajski, kjer so se razvile značilne družbene strukture, arhitekturni dosežki in pisava. -
Period: 3500 BCE to 476
STARI VEK
Stari vek je obdobje zgodovine, ki je trajalo od pojava pisave do konca antike in padca Rimskega cesarstva. V tem obdobju so se razvile nekatere najbolj znane civilizacije, kot so grška, rimsko in egipčanska, ki so pustile pomemben vpliv na umetnost, arhitekturo, filozofijo, znanost in politiko, ter prispevale k razvoju zahodne civilizacije. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
PREDHOMERSKA DOBA (minojska in mikenska civilizacija)
Predhomerska doba je bilo obdobje grške zgodovine pred zapisom Iliade in Odiseje, ki se je končalo s prihodom Dorcev na Peloponez v 11. stoletju pr. n. št. V tem obdobju so se na ozemlju Grčije razvile številne kulture, kot so Minojci, Mikenci in Hiti, ki so vplivale na kasnejši razvoj grške civilizacije. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
GRŠKA TEMNA DOBA
Grška temna doba je obdobje v grški zgodovini med 12. in 8. stoletjem pr. n. št., ki je bilo zaznamovano s padcem kultur Mikencev in Hiti, ter s selitvijo Dorcev v Grčijo. V tem obdobju so se razvili grški mestni državici, ki so postale temelj kasnejši razcvet grške civilizacije v antiki. -
800 BCE
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Grški polisi so nastali v 8. in 7. stoletju pr. n. št. kot posledica gospodarskega, družbenega in političnega razvoja grške družbe. Razcvet trgovine in obrti je spodbudil nastanek bogatejšega razreda, ki je zahteval večjo politično moč in vodstveno vlogo v družbi. To je pripeljalo do ustanovitve mestnih državic, kjer so se prebivalci združili v politične skupnosti, ki so zagotavljale varnost, ureditev pravnega sistema in upravljanje skupne lastnine. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
ARHAIČNA GRČIJA
Arhaična Grčija je obdobje grške zgodovine med 8. in 6. stoletjem pr. n. št., ki je bilo zaznamovano z razvojem grške polisne kulture, umetnosti, filozofije in znanosti. V tem obdobju so se ustanavljale nove kolonije, trgovina se je širila, oligarhične oblike vladanja so se nadomestile z demokracijo, olimpijske igre so postale pomemben dogodek, grška književnost pa se je razcvetela z nastankom homerjevskih epov in lirike. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
Po legendi naj bi bila ustanovitev Rima leta 753 pr. n. št., ko sta brata Romul in Rem, po izgnanstvu iz svoje domovine, ustanovila novo mesto na sedmih hribih ob reki Tibera. Gradnjo mesta so nadaljevali s pomočjo pridobljenih sužnjev in ustanovili republiko, ki se je v nadaljnjih stoletjih razvila v eno največjih imperijev antike. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Rimska republika je bila obdobje rimske zgodovine med 509 in 27 pr. n. št., ko je bil Rim vodena kot republika z dvema konsuloma na čelu. V tem obdobju so se ustanovile prve rimske kolonije, razširila se je ozemlja Rimske republike, uveden je bil senat kot politični organ in razvila se je rimska vojska, ki je bila ena najbolj discipliniranih in usposobljenih vojsk tistega časa. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
Klasična Grčija je obdobje grške zgodovine med 5. in 4. stoletjem pr. n. št., ki je bilo zaznamovano z razcvetom grške kulture, umetnosti, znanosti in filozofije. V tem obdobju so se razvile pomembne grške mestne države, kot sta Atena in Sparta, ter se razvila demokracija kot politični sistem, v katerem so imeli politične pravice vsi državljani. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
Grško-perzijske vojne so bile serija vojaških konfliktov med Grčijo in Perzijo v 5. stoletju pr. n. št., ki so se začele leta 490 pr. n. št. in se končale leta 479 pr. n. št. Grški mestni državi Atene in Sparta sta se združili in uspešno premagali Perzijce ter postali vodilni sili v Grčiji, s čimer so začrtali smer nadaljnjega razvoja grške civilizacije. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Aleksander Veliki je bil grški vojskovodja in kralj Makedonije, ki je vladal med letoma 336 in 323 pr. n. št. Po očetovi smrti je prevzel makedonski prestol in se odločil nadaljevati očetovo delo ter osvojiti Perzijski imperij, kar mu je s pomočjo svoje vojske uspelo v rekordnem času, med drugim pa je ustanovil tudi številna nova mesta po območjih, ki jih je osvojil. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
HELENISTIČNA GRČIJA
Helenistična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. do leta 30 pr. n. št., ko je bila Grčija osvojena s strani Rimskega imperija. V tem obdobju je Grčija doživela kulturni in družbeni razcvet, s številnimi znanstvenimi dosežki, kot sta naprimer Arhimedov zakon in Euklidovi Elementi, ter velikimi umetniškimi dosežki, kot so skulpture in arhitekturne stvaritve. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
Punske vojne so bile serija vojaških konfliktov med Rimom in Kartagino v 3. in 2. stoletju pr. n. št., ki so se začele leta 264 pr. n. št. in trajale skoraj 120 let. Te vojne so imele velik vpliv na zgodovino zahodnega Sredozemlja, saj so Rimski republiki omogočile prevzem nadzora nad Sredozemljem ter postale najmočnejša sila v regiji. -
Period: 146 BCE to 324
RIMSKA GRČIJA
Rimska Grčija se nanaša na obdobje v zgodovini Grčije, ko je bila pod vplivom Rimskega imperija, ki je začel nadzorovati Grčijo v drugi polovici 2. stoletja pr. n. št. Pod rimskim nadzorom je Grčija doživela obdobje politične in gospodarske stabilnosti, hkrati pa se je ohranilo tudi veliko grške kulture, filozofije in umetnosti. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik in vojskovodja, ki je vladal v obdobju pred padcem Rimske republike. Cezar je zaslovel po zmagi v galskih vojnah in po osvojitvi Egipta, poleg tega pa je uvedel številne reforme, ki so modernizirale Rimsko republiko. Vendar pa je bil Cezar zaradi svoje ambiciozne narave in prizadevanj po večji moči na koncu umorjen s strani senatorjev, ki so se bali, da bo postal tiran. -
Period: 63 BCE to 14 BCE
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Gaj Oktavijan, znan tudi kot Avgust, je bil prvi rimski cesar, ki je vladal od leta 27 pr. n. št. do svoje smrti leta 14 n. št. Avgust je bil dedič Julija Cezarja in je na oblast prišel po zmagi v državljanski vojni. Med svojo vladavino je Avgust poskrbel za obnovo in širitev Rimskega imperija, uvedel številne reforme ter poskrbel za kulturni in umetniški razcvet, ki je poznan kot "avgustevski zlati vek". -
Period: 27 BCE to 476
RIMSKO CESARSTVO
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje v zgodovini Rima, ki se je začelo po Avgustovi smrti leta 14 n. št. in trajalo do zahodnorimskega razpada leta 476 n. št. V tem obdobju je bila Rimska republika nadomeščena z avtokratsko vladavino cesarjev, ki so imeli absolutno oblast nad imperijem. V tem obdobju je Rimsko cesarstvo doseglo vrhunec svoje moči in veljalo za enega najbolj razvitega in vplivnih imperijev v zgodovini. -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
Krščanstvo se je začelo v 1. stoletju v Judeji, ko naj bi Jezus iz Nazareta začel oznanjati svoje nauke in privabljati sledilce. Jezus je bil kasneje križan in ubit, vendar so njegovi nauki in prepričanja nadaljevali svojo pot med ljudmi ter postali osnova za nastanek nove monoteistične religije, ki je imela velik vpliv na zgodovino in kulturo zahodnega sveta. -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
Rimsko cesarstvo se je v 4. in 5. stoletju razdelilo na zahodni in vzhodni del. Zahodni del Rimskega cesarstva je propadel leta 476 n. št., ko je bilo zadnje zahodnorimsko cesarstvo strmoglavljeno s strani germanskih plemen, medtem ko je vzhodni del nadaljeval svoj obstoj kot Bizantinsko cesarstvo, ki je trajalo še več stoletij. Vzhodni del je bil bolj razvit in organiziran, z močno vojsko, gospodarstvom in kulturo, medtem ko je bil zahodni del bolj revnejši in slabše organiziran. -
Period: 324 to 1453
BIZANTINSKO CESARSTVO
Bizantinsko cesarstvo, ki je nastalo po razpadu Rimskega cesarstva, je bilo zelo razvito in organizirano ter je imelo velik vpliv na svetovno zgodovino in kulturo. Cesarji Bizantinskega cesarstva so bili tudi veliki zgodovinski liki, kot na primer Justinijan I., ki je poskrbel za obnovo in izgradnjo številnih zgradb ter za razvoj pravnega sistema, ter Konstantin VII., ki je zapisal zgodovino cesarstva in s tem pomagal ohraniti spomin na bizantinsko kulturo in civilizacijo. -
380
KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Ko je krščanstvo postalo državna vera v Rimskem cesarstvu pod cesarjem Konstantinom Velikim v 4. stoletju, se je zgodilo veliko sprememb. Cerkev je postala pomembna ustanova in dobila vpliv na politične in družbene dogodke. Tako je prišlo do prehoda iz poganskega sveta v krščanski svet, ki je oblikoval Evropo in zaznamoval zgodovino z znamenitimi umetniškimi in kulturnimi dosežki, pa tudi z vojnami, ki so se izvajale v krščanskem imenu. -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Propad zahodnega dela rimskega cesarstva je bil posledica številnih dejavnikov, med katerimi so bili nezmožnost obvladovanja ozemlja, upad gospodarstva, politična nestabilnost, invazije barbarov ter notranje nesoglasnosti. V 5. stoletju so barbari zasedli Rim, ki je bil simbol moči rimskega cesarstva, s čimer je ta del cesarstva dejansko propadel. -
Period: 476 to 1492
SREDNJI VEK
Srednji vek je zgodovinski obdobje, ki se je začelo v 5. stoletju z zlomom zahodnega rimskega cesarstva in končalo v 15. stoletju z renesanso. V tem obdobju so se oblikovale nove družbene in politične strukture, kot so feudalizem, cerkvena hierarhija in monarhija, ki so močno zaznamovale evropsko zgodovino. -
Period: 527 to 565
CESAR JUSTINIJAN I.
Cesar Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 527 do 565. Pod njegovim vodstvom je Bizantinsko cesarstvo doživelo velik vzpon, saj je Justinijan uresničil svoje ambiciozne načrte, med drugim obnovil zahodnorimski imperij ter s svojo zakonodajo in gradbenimi dosežki zaznamoval bizantinsko kulturo. -
622
ZAČETEK ISLAMA
Islam je monoteistična religija, ki je nastala v 7. stoletju na Arabskem polotoku. Njen ustanovitelj je prerok Mohamed, ki je prejel razodetja od Boga in jih zapisal v sveto knjigo Koran. -
Period: 623 to 828
KARANTANIJA
Karantanija je bila zgodovinska slovanska kneževina, ki je obstajala v 7. in 8. stoletju na ozemlju današnje Slovenije. Njeni prebivalci, Karantanci, so se borili proti frankovski in bavarski nadvladi ter ohranjali svojo avtonomijo in identiteto. -
Period: 711 to 1492
REKONKVISTA
Rekonkvista je bil proces osvajanja muslimanske Španije s strani krščanskih sil v obdobju od 8. do 15. stoletja. Ta proces se je končal z zavzetjem Granade leta 1492 in dokončno izgonil muslimanske oblasti iz Španije. -
800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Karl Veliki je bil kronan za rimskega cesarja leta 800 v Rimu s strani papeža Leona III. Kronanje je simboliziralo obnovitev rimskega cesarstva pod frankovskim vodstvom ter povezovanje močno krščanskega zahodnega dela Evrope pod enim vladarjem. -
1054
VELIKA SHIZMA
Velika shizma se je zgodila v 11. stoletju in je razdelila krščansko cerkev na dva dela - vzhodni in zahodni. Vzhodni del cerkve se je ločil od zahodnega zaradi različnih teoloških, kulturnih in političnih razlogov, kar je vodilo do vzpostavitve pravoslavne cerkve na vzhodu in katoliške cerkve na zahodu. -
Period: 1095 to 1272
KRIŽARSKE VOJNE
Križarske vojne so bile serija vojaških pohodov, ki so jih zahodni krščanski vladarji organizirali v 11. in 13. stoletju z namenom osvoboditve Svete dežele (Jeruzalema) iz rok muslimanskih vladarjev ter širjenja krščanstva. Vojne so imele velik vpliv na evropsko zgodovino in na odnose med krščani in muslimani. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Humanizem in renesansa sta bila gibanja v kulturni in intelektualni zgodovini Evrope, ki sta se pojavila v 14. in 15. stoletju in sta se osredotočala na obujanje antične kulture, umetnosti in filozofije ter na človekovo dostojanstvo in potencial. To je pomenilo prelom s srednjim vekom in vodilo k oblikovanju novih kulturnih in umetniških izrazov. -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje so bili eden najmočnejših plemiških rodov na območju današnje Slovenije in so med 14. in 15. stoletjem vladali nad Štajersko, Kranjsko ter delom Hrvaške in Dalmacije. Med njimi izstopa grof Herman II., ki je bil znan po svojih vojaških dosežkih in izgradnji Celjskega gradu. -
1348
EPIDEMIJA KUGE
Epidemija kuge, ki se je pojavila v srednjem veku, je imela uničujoč vpliv na prebivalstvo Evrope in Azije ter povzročila velike spremembe v družbeni in ekonomski strukturi. Zaradi množičnega izginjanja ljudi so se spremenile socialne razmere, s čimer se je odprla priložnost za dvig in preoblikovanje družbenih slojev. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Turški vpadi so bili serija vojaških osvajanj, ki jih je Osmanlijsko cesarstvo izvajalo v 15. in 16. stoletju, vključno z zasedbo Konstantinopla leta 1453 in prelomom bizantinskega cesarstva. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Izum tiskarskega stroja je pomembno prispeval k širjenju pisane besede in k hitrejšemu širjenju znanja ter omogočil razvoj založništva in sodobne tiskarske industrije. Prvi tiskarski stroj je bil izumljen v 15. stoletju in je pomenil revolucijo v svetu knjig. -
1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
Turki so pod vodstvom Mehmeda II. leta 1453 zavzeli Konstantinopel, kar je pomenilo konec Bizantinskega cesarstva in razmah Otomanskega cesarstva. -
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
Kmečki upori so bili socialni in politični upori kmetov proti gospodarskemu in družbenemu položaju, ki so ga imeli v srednjem veku in zgodnjem novem veku. Med najbolj znanimi kmečkimi upori v Evropi so bili nemški Kmečki upor leta 1524–1525 ter slovenski kmečki upori v 15. in 16. stoletju. -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Leta 1492 je Kristofor Kolumb, ki je potoval pod španskim zastavam, pristal na otoku v Karibih, s tem pa se začenja obdobje velikih odkritij in širjenja Evropejcev po Novem svetu. -
Period: 1492 to
NOVI VEK
Novi vek je zgodovinsko obdobje, ki se začne z renesanso in koncem srednjega veka ter se konča s koncem 18. stoletja in francosko revolucijo. Gre za obdobje velikih sprememb in odkritij, ki so vplivali na razvoj družbe, znanosti, umetnosti in tehnologije ter vodili v oblikovanje sodobnega sveta. -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je bilo gibanje, ki se je začelo v 16. stoletju in se je odzvalo na razširjeno korupcijo in zlorabe v katoliški cerkvi ter je privedlo do razdelitve krščanstva na katoliško in protestantsko vej. Reformacijska gibanja so pomembno vplivala na zgodovino Evrope in sveta ter oblikovala sodobno krščansko vero in kulturo. -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Prva slovenska tiskana knjiga je bila Katekizem, ki jo je leta 1550 izdal protestantski reformator Primož Trubar. Vsebovala je verska besedila ter opise krščanskih običajev in moralnih naukov. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 v Nemčiji in je predstavljal sporazum med katoličani in protestanti, ki so se dogovorili, da bodo lahko vsaka nemška kneževina izbrala svojo vero. To je bil pomemben dogodek za konec verskih vojn v Nemčiji in utrditev načel religijske svobode v Evropi. -
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Prva slovenska slovnica, ki jo je napisal Adam Bohorič, je bila objavljena leta 1584 in je bila pomembna za standardizacijo slovenskega jezika. Jurij Dalmatin je leta 1584 dokončal prevod celotnega Svetega pisma v slovenščino, kar je bil pomemben mejnik za razvoj slovenske književnosti in kulture. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil francoski kralj, ki je vladal absolutistično in zasnoval politiko, ki je bila usmerjena v krepitve države ter omejevanje vpliva plemstva in drugih družbenih skupin. Njegova vladavina je zaznamovala izgradnjo Versajske palače, vzpostavitev centralizirane državne uprave ter vojne za širitev francoskega ozemlja. -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je bilo gibanje v 18. stoletju, ki se je osredotočalo na razum, svobodo in znanost ter zagovarjalo svobodo govora, toleranco in družbeni napredek. Filozofi, kot sta Voltaire in Rousseau, so bili ključni predstavniki tega gibanja, ki je pustilo globok vpliv na politiko, kulturo in družbeni razvoj v Evropi in drugod po svetu. -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska cesarica in ena najuspešnejših vladaric Habsburške dinastije. Med njenimi reformami so bile tudi uvedba obveznega šolanja za otroke, razvoj zdravstvenega sistema in reforme sodstva. -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Prva industrijska revolucija se je začela v 18. stoletju v Angliji in je prinesla napredek v proizvodnji tekstila, izboljšanje transporta in razvoj novih tehnologij, ki so vplivale na celotno gospodarstvo in družbo. Novi stroji in tehnologije so omogočili množično proizvodnjo, povečanje produktivnosti in spodbudili razvoj novih industrijskih panog. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon Bonaparte je bil francoski general in politik, ki je bil znan po svojih vojaških zmagah v evropskih vojnah ter po svojih reformah in modernizaciji države. Napoleon je postal francoski cesar in je vladal Franciji med letoma 1804 in 1815. -
NASTANEK ZDA
Nastanek ZDA se je začel s prihodom prvih angleških kolonistov na obalo Severne Amerike v začetku 17. stoletja, uradno pa so ZDA postale neodvisna država po osamosvojitveni vojni proti Veliki Britaniji, ki se je končala leta 1783 z mirovno pogodbo v Parizu. -
Period: to
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Francoska revolucija se je začela leta 1789 kot odziv na nepravičnost in korupcijo v takratnem francoskem družbenem sistemu ter je vodila do rušenja absolutistične monarhije in uvedbe republike ter s tem postala ena od najbolj vplivnih dogodkov v zgodovini moderne Evrope. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province so bile vzpostavljene leta 1809 po Napoleonovi zmagi nad Avstrijo, s ciljem krepitve francoskega vpliva na Balkanu in oslabitve Avstrije. Pod francosko upravo so se uvedle nekatere reforme, kot so uvedba metričnega sistema, odprava fevdalizma in uvedba sekularizacije cerkvenih posesti. -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem se nanaša na obdobje v evropski zgodovini med letoma 1815 in 1848, ko je avstrijski diplomat in politik Klemens von Metternich prevladoval v politični krajini in si prizadeval za ohranitev absolutistične ureditve ter zatiranje kakršne koli demokratične in liberalne politične aktivnosti. Njegova politika je bila usmerjena v ohranitev statusa quo in preprečevanje revolucionarnih gibanj, kar je privedlo do politične stabilnosti, vendar tudi do zatiranja svobode in napredka. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Kongres svete alianse v Ljubljani je bil sestanek predstavnikov avstrijskega cesarstva, Rusije in Prusije, ki so se srečali leta 1821. Namen sestanka je bil usklajevanje politike med državami, ki so se borile proti idejam francoske revolucije in za ohranitev monarhije v Evropi. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Franc Jožef I. je bil najdlje vladajoči avstrijski cesar, ki je vladal od leta 1848 do svoje smrti leta 1916 in je nadzoroval številne spremembe v cesarstvu med svojo vladavino, vključno z avstro-ogrskim kompromisom iz leta 1867. Med svojo vladavino se je moral Franc Jožef I. soočiti s številnimi izzivi, kot je naraščajoči nacionalizem različnih etničnih skupin v imperiju, ki je nazadnje privedel do atentata na nadvojvodo Franca Ferdinanda leta 1914 in izbruha prve svetovne vojne. -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
Pomlad narodov je bil val revolucionarnih dogodkov, ki so se zgodili leta 1848 v Evropi, ko so se ljudje borili za nacionalno in državno osvoboditev ter politične svoboščine. V tem času je nastala tudi ideja o združitvi slovenskih dežel v enotno slovensko državo, kar se je kasneje uresničilo v okviru Avstro-Ogrske z ustanovitvijo Narodnega sveta in kasneje tudi s sprejetjem ustave za Zedinjeno Slovenijo leta 1867. -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem je označeval obdobje v Avstriji, ki ga je zaznamovala zelo centralizirana oblast in represivna politika. Avstrijski kancler Klemens von Metternich je imel pri tem pomembno vlogo in si prizadeval za ohranitev absolutistične oblasti. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Druga industrijska revolucija je potekala v drugi polovici 19. stoletja in je bila zaznamovana z izumom in uporabo nove tehnologije, kot so telegraf, telefon, železnice, parni stroji in električni motorji, kar je omogočilo večjo proizvodnjo in izboljšalo prometne povezave ter s tem prispevalo k gospodarski rasti in urbanizaciji. -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Kraljevina Italija je nastala leta 1861, ko so se združile različne italijanske države pod vodstvom piemontskega kralja Viktorja Emanuela II. Najpomembnejši politik tega procesa je bil Giuseppe Garibaldi, ki je s svojimi prostovoljci prispeval k združitvi Italije. -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna (1861-1865) je bila oborožen konflikt med Severnimi in Južnimi državami ZDA, ki je izbruhnil zaradi vprašanja suženjstva in pravic držav. Vojaški uspeh Severa je pripeljal do konca suženjstva in krepitve federalne oblasti. -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Nastanek Avstro-Ogrske monarhije je bil posledica avstrijske zmage nad Prusijo v vojni leta 1866, kar je omogočilo, da je Avstrija lahko razširila svoj vpliv na nemško govoreče dežele in se povezala s svojimi južnoslovanskimi deželami pod eno krono. -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nemško cesarstvo je nastalo leta 1871 po zmagi Prusije nad Francijo, kar je pripeljalo do združitve številnih nemških držav pod vodstvom Prusije in vladavine cesarja Viljema I. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister je bil slovenski general, ki je s svojo vojsko leta 1918 osvobodil severno Slovenijo in ji omogočil pridružitev matični domovini. Poleg svojih vojaških dosežkov pa je bil tudi kulturni delavec, pisatelj in politik. Video -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu leta 1914 je bil sprožilec za začetek prve svetovne vojne in s tem eno najbolj usodnih dogodkov 20. stoletja, ki so drastično spremenili svetovni politični in družbeni red. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna, ki je potekala od leta 1914 do 1918, je bila globalni spopad med večino evropskih držav in njenih kolonij, ki je zahteval več kot 17 milijonov življenj ter imela velik vpliv na geopolitično ureditev Evrope in sveta po vojni. Video -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bila največja bitka, ki je potekala na slovenskih tleh med prvo svetovno vojno, in je trajala od leta 1915 do leta 1917. Na fronti so se bojevali avstro-ogrski in nemški vojaki proti italijanskim in zavezniškim silam. Video -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija se je začela leta 1917 s februarsko revolucijo, ko so ruski delavci, kmetje in vojaki strmoglavili carski režim. Oktobrska revolucija pa je vodila do vzpostavitve prve socialistične države na svetu. Video -
Period: to
SODOBNOST
Sodobnost je časovno obdobje, ki se začne s koncem druge svetovne vojne leta 1945 in traja do danes. Značilna je predvsem hitra tehnološka in družbena sprememba, globalizacija ter vpliv novih medijev na družbo. -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne kot prva južnoslovanska država, ki je želela združiti vse Južne Slovane pod eno streho. Po neuspešnem poskusu združitve z Italijo in zavzetju delov Dalmacije in Bosne ter Hercegovine so se države združile z Kraljevino Srbijo v novi državi, ki se je imenovala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina Srba, Hrvatov in Slovencev je bila ustanovljena leta 1918 po koncu prve svetovne vojne, združevala pa je slovenska, hrvaška, srbska in del bosanske in hercegovske ozemlje. Jugoslavija, ki je nastala leta 1929 z novo ustavo, je pomenila nadaljnjo centralizacijo oblasti in močan vpliv srbskega naroda na politiko države. Video -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca je potekala med letoma 1919 in 1920, po koncu prve svetovne vojne. Na konferenci so se zbrali predstavniki zmagovalnih sil, ki so določili nove meje in politične razmere po vojni ter ustanovili Društvo narodov. Video -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Izraz "zlati dvajseti" se nanaša na obdobje med prvo in drugo svetovno vojno, ko so se v mnogih evropskih državah pojavili družbeni in kulturni napredek ter gospodarska rast. Med drugim so se razvile tudi nove umetniške in intelektualne smeri, kot sta modernizem in ekspresionizem. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba je bila sklenjena med zmagovalci prve svetovne vojne in Madžarsko leta 1920 ter je določila velike teritorialne izgube za Madžarsko, med drugim je izgubila 71% svojega ozemlja in več kot 3 milijone prebivalcev, kar je imelo dolgotrajne posledice za državo in njen razvoj. Video -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit je bil glasovanje, ki je potekalo leta 1920 na Koroškem, da bi se določil politični status regije; kot rezultat plebiscita je bila večina Korošcev za priključitev Avstriji. Video -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem v Sovjetski zvezi se nanaša na obdobje vladavine Josifa Stalina, ki se je začelo po smrti Lenina leta 1924 in trajalo do Stalina smrti leta 1953. V tem obdobju so bile uvedene drakonske politike, ki so vključevale represijo, čistke in gospodarske reforme, ki so imele velik vpliv na družbeno, kulturno in politično življenje Sovjetske zveze. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem v Italiji je bil totalitarni režim, ki ga je vodil Benito Mussolini, ustanovitelj fašistične stranke. Fašistična vlada je bila vzpostavljena leta 1922 in je trajala do leta 1943, ko so zavezniki zavzeli Italijo. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska zveza (ang. Great Depression) je bila obsežna gospodarska kriza, ki je trajala med letoma 1929 in 1939, z močnimi posledicami za gospodarstvo in družbo po vsem svetu, med drugim pa je prispevala tudi k vzponu političnih režimov, kot so nacizem v Nemčiji in fašizem v Italiji. Video -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem je bil ideološki in politični sistem, ki je prevzel oblast v Nemčiji leta 1933 pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Značilnosti nacistične ideologije so bile totalitarizem, rasizem, antisemitizem in imperializem. Video -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna je trajala od leta 1936 do 1939 in je bila posledica političnih, socialnih in ekonomskih napetosti v Španiji, ki so se končale z zmago nacionalističnih sil pod vodstvom generala Francisca Franca ter uvedbo diktature. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna je bila globalni vojni spopad med zavezniškimi in osiromašenimi silami med letoma 1939 in 1945, ki je vključevala večino držav sveta in je zahtevala več kot 70 milijonov smrtnih žrtev ter imela pomembne posledice za nadaljnji svetovni red. Video -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je zgodil 6. aprila 1941, ko so nemške in italijanske sile brez opozorila napadle Jugoslavijo ter v nekaj dneh premagale jugoslovanske sile in okupirale državo. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila socialistična država, ki je nastala po drugi svetovni vojni in se je raztezala na območju današnje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije in Kosova. Vodilna vloga v državi je bila v rokah Zveze komunistov Jugoslavije pod vodstvom Josipa Broza Tita. Video -
NASTANEK OZN
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena leta 1945 po koncu druge svetovne vojne, kot naslednica Lige narodov, z namenom ohranjanja mednarodnega miru in sodelovanja med državami ter reševanja globalnih izzivov skupaj. Danes OZN združuje skoraj vse države sveta in ima široko paleto dejavnosti, vključno z mednarodnim humanitarnim delom, varovanjem človekovih pravic in spodbujanjem trajnostnega razvoja. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je bila dolgotrajna politična in ideološka konfrontacija med ZDA in Sovjetsko zvezo ter njunimi zavezniki, ki se je začela po koncu druge svetovne vojne in trajala več desetletij.
Glavne značilnosti hladne vojne so bile oboroževalna tekma, ideološka propaganda, vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in vojaške konflikte po svetu, ki niso bili neposredno povezani s konfliktom med ZDA in Sovjetsko zvezo. Video -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je trajala od leta 1950 do 1953 in se je začela z napadom Severne Koreje na Južno Korejo. Vojna se je končala z neuspešno mirovno pogodbo in s tem, da sta Severna in Južna Koreja ostali ločeni državi. Video -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESVPJ) je bila ustanovljena leta 1952 kot prva institucija evropske integracije, z namenom zagotoviti mir in gospodarsko stabilnost v Evropi po drugi svetovni vojni. ESVPJ je kasneje postala ena izmed ustanovnih članic Evropske unije. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum je bil podpisan leta 1954 med Veliko Britanijo, ZDA in Sovjetsko zvezo ter je bil namenjen določanju statusa Avstrije kot neodvisne države in njenem oboroževalnem omejevanju. Sporazum je bil ključen za ponovno vzpostavitev suverenosti Avstrije in odpravo okupacije po drugi svetovni vojni. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno gibanje držav, ki so se izognile opredelitvi v blokovsko delitev med vzhodnimi in zahodnimi silami med hladno vojno. Gibanje je nastalo leta 1961 v Beogradu na pobudo Jugoslavije, Indije in Egipta ter se širilo po tretjem svetu kot alternativa konfliktnemu modelu mednarodnih odnosov. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 in je predstavljala pomemben korak k evropski integraciji, saj je vzpostavila skupni trg in carinsko unijo med šestimi ustanovnimi državami: Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko in Nemčijo. Leta 1993 se je EGS preoblikovala v Evropsko unijo. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza se je zgodila leta 1962, ko je Sovjetska zveza postavila jedrske rakete na Kubo, kar je sprožilo hudo politično krizo med ZDA in Sovjetsko zvezo ter grozilo z izbruhom jedrske vojne. Kriza se je končala s soglasjem o vzajemnem umiku jedrskih raket s Kubana in ameriškem zavezi, da ne bo napadel Kube. Video -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna je bila oborožen konflikt, ki se je odvijal med Severnim Vietnamom, ki je bilo pod vodstvom komunistov, in Južnim Vietnamom, ki je bilo pod nadzorom ameriških sil in njihovih zaveznikov, med letoma 1955 in 1975. Vojaško posredovanje ZDA in napadi na Vietnamsko ljudsko vojsko so vodili v dolgo in krvavo vojno, ki je končno privedla do zmage Severnega Vietnama in združitve Vietnama pod enotno komunistično vlado. Video -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Ameriški pristanek na Luni je bil dosežen 20. julija 1969, ko sta astronavta Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin sestopila na Lunino površje, kar je bilo prelomno dejanje v zgodovini raziskovanja vesolja. Pristanku je sledila uspešna vrnitev na Zemljo in to je bila prva in edina misija, ki je doslej pristala ljudi na drugem nebesnem telesu. Video -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu v Ukrajini se je zgodila 26. aprila 1986 in velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini, ki je imela obsežne posledice za ljudi in okolje v širši regiji. Video -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta leta 1989 in je predstavljala pomemben mejnik v boju Slovenije za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije. Z deklaracijo so slovenske oblasti izrazile željo po vzpostavitvi večstrankarskega političnega sistema, zaščiti slovenskega jezika in kulture ter večji samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstrankarske volitve v Sloveniji so se zgodile leta 1990, na njih je zmagala Demos, koalicija slovenskih demokratičnih strank, ki je pozneje sprožila proces osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije. Prve večstrankarske volitve v Rusiji so se zgodile leta 1991, po razpadu Sovjetske zveze. Na njih je zmagala stranka Borisa Jelcina, ki je vodila proces transformacije Rusije v demokratično državo. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Deklaracija o plebiscitu o osamosvojitvi Slovenije je bila sprejeta 19. junija 1990 in je predstavljala ključen korak k osamosvojitvi Slovenije, saj je določila, da bo o tem, ali naj Slovenija ostane v Jugoslaviji ali postane samostojna država, odločal plebiscit. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Deklaracija o denacionalizaciji in privatizaciji je bila sprejeta leta 1991 in predstavlja temelj za prehod na tržno gospodarstvo ter izvedbo preobrazbe lastninske strukture v Sloveniji. Deklaracija je bila namenjena razrešitvi vprašanja lastnine in premoženja, ki je bilo v prejšnjem režimu družbena lastnina, in omogočila prehod v lastniško strukturo, ki temelji na zasebni lastnini in konkurenčnem tržnem gospodarstvu. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Deklaracija o razglasitvi samostojnosti Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991 in predstavlja pomemben mejnik v zgodovini Slovenije ter konec njene pripadnosti Jugoslaviji. V deklaraciji je bilo zapisano, da Slovenija postane samostojna država, ki temelji na pravni kontinuiteti nekdanje Ljudske republike Slovenije, ter da Slovenija prevzema vso zakonodajo SFRJ, ki ni v nasprotju z njeno ustavo in pravnim redom. -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Deklaracija o vojni za Slovenijo je bila sprejeta 25. junija 1991 in je označila začetek oboroženega spopada med slovenskimi teritorialnimi enotami in jugoslovanskimi silami, ki so poskušale preprečiti osamosvojitev Slovenije. V deklaraciji je bilo poudarjeno pravico slovenskega naroda do samoodločbe in pravico do obrambe pred agresijo. Video -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991 in je določila Slovenijo kot samostojno, demokratično in socialno državo pravne in socialne države ter zagotovila temeljne pravice in svoboščine svojim državljanom. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija je politično in gospodarsko združenje 27 evropskih držav, ki si prizadeva za krepitev evropskega enotnega trga in skupne zunanje politike ter zagotavljanje miru, stabilnosti in blaginje v Evropi. Ustanovljena je bila leta 1993 na podlagi Maastrichtske pogodbe in se je od takrat razvila v eno največjih gospodarskih sil na svetu. -
VKLJUČITEV V NATO
Vključitev Slovenije v Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) se je zgodila leta 2004. To je bila pomembna odločitev za varnost in obrambo Slovenije ter nadaljnji razvoj njenih odnosov z zahodnimi državami. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Republika Slovenija se je 1. maja 2004 pridružila Evropski uniji skupaj z devetimi drugimi državami, kar je pomenilo širitev EU na 25 držav članic. Pridružitev je bila pomembna za Slovenijo, saj je omogočila dostop do evropskega enotnega trga ter sodelovanje v skupnih politikah in programih EU. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Vstop v evroobmočje je pomenil, da Slovenija uporablja evro kot svojo valuto od leta 2007 in je s tem postala del enotnega trga in monetarne unije v Evropski uniji. To je bil pomemben korak k utrditvi gospodarske in politične stabilnosti ter povezovanja sodelujočih držav. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza je obdobje zmanjšanja gospodarske aktivnosti, padca BDP, visoke brezposelnosti in drugih ekonomskih kazalnikov, ki lahko prizadenejo države in svetovno gospodarstvo. Gospodarska kriza je lahko posledica različnih dejavnikov, kot so finančni zlomi, padec povpraševanja, tehnološke spremembe, naravne katastrofe ali drugi razlogi. -
EPIDEMIJA COVID 19
Epidemija COVID-19, ki se je prvič pojavila v Wuhanu na Kitajskem leta 2019, je prerasla v globalno zdravstveno krizo, ki je imela velik vpliv na svetovno gospodarstvo in družbeno življenje. Ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, kot so zapiranje meja, omejitve gibanja in maske, so bili uvedeni v večini držav po svetu. Video