Časovni trak 3

By lara P
  • Ustanovitev Ilirskih provinc

    Ustanovitev Ilirskih provinc
    Napoleon premagal avstrijsko vojsko- pogodba v Schonbrunu (ustanovitev). Bile so samostojna enota.
    Razloga za ustanovitev sta bila, da AC preprečijo dostop do morja (trgovske poti), ter okrepijo ozemeljske povezave med Francijo in Osmanskim cesarstvom.
  • Period: to

    Ilirske province

    Ozemlje J od Save (Koroška, Primorska, Kranjska + Hrvaška, Istra)
    Glavno mesto: Ljubljana.
    Ozemlje ni bilo nikoli vključeno v Francosko cesarstvo, je pa bilo njeov sestavni del.
    Prebivalci so umeli ilirsko državljanstvo.
    Na čelu je bil generalni guverner Auguste de Marmont.
    Province so bile razdeljene na distrikte, kantone in občine.
  • Organični dekret

    Pogodba za prekinitev z Avstrijsko upravo oz. ureditvijo.
  • Bitka pri Leipzigu

    Bitka pri Leipzigu
    Konec Ilirskih provinc.
  • Kraljestvo Ilirija

    Kraljestvo Ilirija
    Nazaj pod AC. Administrativna enota Kraljestvo Ilirija. Obdržali so nekatere francoske reforme (odprava cehov, odprava patrimonialnega sodstva...), odpravili pa so vse francoske reforme za šolo, cerkev...
  • Period: to

    Kraljestvo Ilirija

    Čas Metternichovega absolutizma.
  • Period: to

    Predmarčna doba

  • Period: to

    Prva faza industralizacije

    Novi izumi: parni stroj, industrijska mehanizacija, izgradnja južne železnice, telegrafske zveze
    Prevladujoče panoge: rudarstvo, železarstvo, lesna industrija...
  • Začetki izseljevanja

    Odhajajo le posamezniki- misionarji, kasneje pa povabijo zraven še nekatere družine.
  • Abecedna vojna

    Abecedna vojna
    Jernej Kopitar: zamisel o enotnem črkopisu za vse J Slovane. S tem je slovenščina postajala vedno pogostejša v vsakdanji rabi, povečala pa se je tudi potreba po slovnici.
  • Kranjska Čbelca

    Kranjska Čbelca
  • Period: to

    Časopis Kranjska Čbelca

    Matija Čop in France Prešeren. Širjenje slovenskega jezika med izobraženci.
  • Kmetijske in rokodelske novice

    Kmetijske in rokodelske novice
  • Period: to

    Časopis Kmetijske in rokodelske novice

    Urednik: Janez Bleiweise. V slovenskem jeziku, besedilo pa je bilo v gajici.
    Poučevanje ljudi o kmetijskih novostih in obrti. Širili so narodno zavest, prvič se pojavi beseda Slovenci.
  • Marčna revolucija

    Marčna revolucija
    Spremembe z revolucijo: prve moderne volitve na Slovenksem, zakon o zemljiški odvezi (odprava fevdalizma), ukinitev cezure (novi časopisi).
  • Prvi zemljevid slovenskega ozemlja

    Prvi zemljevid slovenskega ozemlja
    Peter Kozler. Izide leta 1861 ko je konec absloutizma.
  • Družba Svetega Mohorja

    Družba Svetega Mohorja
    To je bila založba, ki je izdajala versko-vzgojne slovenske knjige širšemu krogu bralcev.
    Ustanovitelj je bil Anton Martin Slomšek.
  • Period: to

    Bachov absolutizem

    =neoabsolutizem
    Ukinejo vse pridobitve revolucije 1848, zatiranja narodnih gibanj, gospodarski razvoj, konzervativizem, prepovedana politična društva, parlament je razpuščen, huda cenzura tiska...
  • Šolska reforma

    Osnovne šole ostanejo enake, učbeniki so morali biti napisani v slovenščini, ter slovenščina postane učni predmet.
    Konkordat- cerkev dobi nadzor nad šolstvom.
  • Oktobrska diploma

    Oktobrska diploma
    Odpravi absolutizem. Država se spremeni v ustavno monarhijo.
  • Februarski pakt

    Centralizacija države in na Dunaju začne zasedati državni zbor.
  • Volitve v deželne zbore

    Volitve v deželne zbore
    Slovenci nanje niso bili pripravljeni, saj niso imeli ustreznih vodilnih kandidatov, niso imeli izdelanega političnega programa, propagande, ter niso se potegovali, kot en političen program, ampak dva (ustavoverci in narodnjaki)
  • Čitalnice

    Čitalnice
    Prva je bila v Trstu. Njihov namen je bil širjenje narodnega programa in slovenščine s strani narodnjakov. V njih so imeli kulturne prireditve v slovneskem jeziku. Nastajale so v mestih in na vaseh.
    Konec 19. stol. začnejo nastajati politične stranke, ki prevzamejo vlogo čitalnic
  • Telovadno društvo Južni Sokol

    Telovadno društvo Južni Sokol
    V njem so se zbirali ljudje iste narodne pripadnosti.
  • Knjižna založba Slovenska matica

    Izdajali so znanstvene knjige v slovenskem jeziku.
  • Dramatično društvo

    Prvo dramsko društvo v izključno slovenskem jeziku
  • Volitve v deželne zbore 1867

    Med leti 1861 in 1867 se je volilna pravica začela širiti med manj premožne sloje, uvedel se je dualizem, razširi se pravica do zborov in društev, sprejmejo zakon o temeljnih pravicah državljanov (osebna svoboda, enakost pred zakonom), s tem pa so utrjevali narodno zavest.
    Leta 1867 pride do volitev v deželne zbore, na katere so bili Slovenci pripravljeni. Izdelan so imeli govorilni program veliko kandidatov in geslo "Vse za dom, ver in cesarja". Izvoljenih je bilo 42 slovensko čutečih delavcev.
  • Uvedba dualizma

    Kranjski deželni zbor ga ni podpiral, zaradi česar so ga avstrijske oblasti razpustile. Volitve za deželni zbor so ponovili, kjer pa so dualizem podprli (oportunistično).
  • Period: to

    Taborsko gibanje

    Namen tega gibanja je bilo širjenje programa Zedinjene Slovenije med kmete (mladi slovenci).
    Prvi tabor je bil v Ljutomerju 1868, drugače pa je bila večina taborov na mejah, kjer so ljudje najbolj izpostavljeni drugim narodom.
    Največji tabor je ime 30 tisoč ljudi (Vižmarje pri Ljubljani- 17.5.1868).
    Posledice taborov so bile krepitev narodne zavesti, povzročali so razkol med slovenci in nemci ter večal se je razdor med mlado in staroslovenci.
  • Tabor Vižmarje blizu Ljubljane

    Tabor Vižmarje blizu Ljubljane
  • Konzervativna in klerikalna politika

    Volitve v deželne zbore so postale neposredne, to bi moralo Slovencem prinesti uspeh, ampak so zaradi delitve med mlado in staroslovenci doživeli neuspeh.
  • Aleksandrike

    Aleksandrike
    Ženske iz Vipavske doline, Krasa in Gorice, ki so hodile v S Afriška mesta kot varuške, služkinje ali dojilje
  • Period: to

    Obdobje slogaštva

    Obdobje ko stranke nastopijo skupaj, zaradi prejšnjih političnih neuspehov. Bila je Taffejeva vlada
  • Druga faza industralizacije

    Novi izumi: izgradnja cestnega omrežja, telegrafsko omrežje
    Prevladujoče panoge: papirna ind., usnjarska ind., steklarstvo...
  • Katoliška narodna stranka

  • Narodno napredna stranka

    Baza volicev so bili izobraženci in meščani.
    Probram: liberalizem, program Zedinjena Slovenija, splošna moška pravica, človekove pravice, svoboda, pravna država, problem- niso imeli socialnega in gospodarskega programa
    Vditelja: Ivan Tavčar in Ivan Hribar
    Geslo: "Vse za domovino, omiko in svobodo"
    Telovadno društvo: Sokol
  • Jugoslovanska socialdemokratska stranka

    Socialistično usmerjeno delavsko gibanje.
    Program: zrušitev kapitalizma in vzpostavitev socialistične družbe, izbolšanje položaja delavcev, širjenje moške volilne pravice
    Voditelj: Etbin Kristan
    Geslo: "Delu čast in oblast"
    Časopis: Rdeči prapor ali Zarja
    Telovadno društvo: Svoboda
  • Slovenska ljudska stranka

    Prej je bila Katoliška narodna stranka.
    Program: klerikalnost, konzervativizem, širjenje slovenskega jezika, želijo izboljšati položaj kmetov in obrtnikov ter se zavzamejo za splošne moške volitve.
    Voditelja: Karel Klun in Ivan Šušteršič
    Geslo: "Vse za vero, dom in cesarja"
    Časopis: Slovenec
    Telovadno društvo: Orel
    Knjižna založba: Družba Svetega Mohorja
    Krščansko socialno gibanje je vodil Janez Evangelist Krek (program- ideja: nesreča in zlo kmetov izviralo iz kapitalizma)
  • Soška fronta

    Soška fronta
    Območje od Rombona po reki Soči do Timave v Jadranskem morju.
    AO poveljnik: Svetozar Boroević
    ITA poveljnik: Luigi Cadorno
  • "Čudež pri Kobaridu"

    "Čudež pri Kobaridu"
    Ofenziva s strani AO s pomočjo NEM
    Poveljnik: Otto van Below (nemški general)
    Napad se je začel z grantami s fosegenom. Boji pa so se končali konec oktobra 1917 s premikom frontne črte na reko Pijavo.