Zgodovina Evrope v 18. in 19. stol.

Risorgimento

Period: 1800 to 1900

Risorgimento je bilo politično in družbeno gibanje, ki se je odvijalo v Italiji v 19 stol. in je povzročilo za tamkajšnje dežele ogromne in pomembne spremembe, ki so vodile v nastanek Kraljevine Italije in novo obdobje za Italijo, ki se pozna še danes.

Upor karbonarjev v Neaplju

1820

V 19. stol. se je razvila tajna organizacija karbonarjev, ki je leta 1820 vodila upor v Neaplju, kjer so od kralja Dveh Sicilij zahtevali uvedbo ustave. Kasneje to vodi v druge upore v kraljestvu in korenite spremembe.

Vstaja v Sardinskem kraljestvu

1821

Posledica upora vstajnikov, ki so zahtevali ponovno zahtevali uvedbo ustave pod vodstvom tajne organizacije karbonarjev. Ni pa jim uspelo doseči uvedbe ustave, saj je ta in prejšnji upor zajezila Sveta aliansa.

Dekabristična vstaja

1825

Zaradi vstaj v Italiji so se te pogosto pojavljale tudi drugje, to pa je vodilo do vstaj drugje po Evropi. Leta 1825 se je v Rusiji začela dekabristična vstaja, kjer so sodelovali mladi ruski oficirji, ki so bili predvsem nezadovoljni z avtokratsko vladavino ruskega carja.

Londonska konferenca

1830

Glavni sklep te konference je bil dogovor o vzpostavitvi belgijske samostojnosti in nevtralnosti. To dokazuje uspeh belgijskih narodnih gibanj, ki so se odvijala vzporedno z vsemi drugimi v Evropi.

Ponovna liberalizacija narodov

Period: 1830 to 1848

Po julijski vstaji 1830 se ponovno prične širjenje liberalnih idej. Te so bile delno zaustavljene v represijami, a so se stopnjevale do leta 1848 ko so dosegle vrhunec.

Julijska revolucija

Jul 27, 1830

Posledice ukrepov francoskega kralja Karla X so vodile v novo revolucijo oziroma julijsko vstajo. Ta je povzročila izgon kralja, ukinitev cenzure in širitev volilne pravice. Julijska vstaja je posledica liberalnih gibanj, ki so dosegle vrh ob sprejetju novih bolj poostreni ukrepov kot so poostritev cenzure, razpustitev parlamenta, itd.

Revolucija v Nemški zvezi

1848

iz Francije se revolucija širi vse do Nemške zveze, ki povzroči nastanek revolucionarnih združenj predvsem med študenti. Ti se zavzemajo za vsenemško združitev. V večini tamkajšnjih držav pride do uvedbe liberalnejših ustav, uzakonitve svobode tiska in razpisa volitev v deželnih zborih.

Vstaja v Palermu

Jan 12, 1848

Začetek revolucionarnega leta v Palermu na Siciliji. Širjenje povzroči, da se epicenter revolucije preseli v Francijo. V drugih državah je revolucija s širjenjem pridobila ogromno podpornikov. Izjema je Anglija, ter zaostali Rusija in Osmansko cesarstvo.

Republika Francija

Feb 24, 1848

24 februar 1848 v Franciji razglasijo republiko ter vzpostavijo začasno vlado. Ta poskuša vsaj delno zagotoviti zahteve revolucionarjev. Kralj je seveda prisiljen v odstop.

Slovanski kongres

Jul 2, 1848

1. junija 1848 se v Pragi pod vodstvom Palackýja odvije slovanski kongres. Ta zahteva izvzem slovanskih ozemelj, tudi takrat slovenskega. Na žalost je te težnje z vojsko zaustavila dunajska vlada.

Ustavodajna skupščina na Dunaju

Jul 22, 1848

Sklicana leta 1848 2. julija z dvema nalogama: izvedba dokončne odprave fevdalizma ter vpeljava ustave, ki bi zagotovila posamezne potrebe vseh različnih narodov v cesarstvu.

Franc Jožef razglašen za avstrijskega cesarja

Dec 2, 1848

revolucija prisili odstop Ferdinanda 1, ki pa ga nasledi njegov nečak Franc Jožef, ki je bil 2. decembra 1848 v Olomucu razglašen za cesarja.

Odprava fevdalizma proti plačilu odškodnine

Dec 7, 1848

Ključna pridobitev na področju Avstrijskega cesarstva, sprejeta 7. decembra 1848. Ta je vsaj navidezno nekako umirila takratna gibanja.

Izvolitev Louisa Napoleona Bonaparta 3

Dec 11, 1848

1. in 12. december potekajo predsedniške volitve na katerih je izvoljen Charles Louis Napoleon Bonaparte 3. Na žalost takoj ugotovijo da ni privrženec revolucije in razglasi 1852 novo ustavo.

Franc Jožef razglasi oktroirano/vsijeno ustavo

Mar 4, 1849

1. marca 1849 Franc Jožef razglasi ustavo, ki je bila že tajno pripravljena, a je bil razpuščen parlament. Od tu naprej je s pomočjo Rusije strl vsa revolucionarna središča.

Olomoška pogodba

1851

Z Olomoško pogodbo Avstrijsko cesarstvo prisili Prusijo, da ta obnovi Nemško zvezo, kar pa zavre proces združevanja nemških narodov. Avstrijsko cesarstvo je postajalo vedno bolj izpodrinjeno iz nemškega vprašanja, zaradi izgube Lombardije ter težav z Madžari.

Cavour Camillo di Benso postane ministrski predsednik.

1852

Sardinsko kraljestvo prevzame vlogo pri združitvi Italije. Veliko modernizacijo in hiter razvoj doživi s Camillom Bensom di Cavourjem, novim ministrskim predsednikom.

Pogodba v Villafranci, umik avstrijcev iz Lombardije

1859

Julija 1859 v Villafranci pogodba, ki zagotavlja umik Avstrijcev iz Lombardije, ta pa je prepuščena Sardinskem kraljestvu, to pa omogoči celo vrnitev starih vladarskih družin.

Zasedba Sicilije

1860

Giuseppe Garibaldi v dogovoru z Cavourjem s prostovoljci maja leta 1860 zasede Sicilijo in tam sestavi začasno vlado ter razglasi splošno vojaško obveznost.

Cesarjev manifest

Oct 22, 1860

1. oktobra 1860 Franc Jožef izda cesarjev manifest in diplomo o notranji ureditvi državnopravnih odnosov monarhije. To dokončno odpravi neoabsolutizem.

Februarski patent ali februarska ustava

1861

Februarski patent ali ustavo izda Franc Jožef leta 1861, ko se zave, da cesarjevega manifesta ne bo mogel uresničiti. Ta je monarhijo ponovno centralizirala. Uvedla omejeno volilno pravico z davčnim cenzusom.

Kraljevina Italija, prvi italijanski parlament

1861

Februarja 1861 se je v takratnem glavnem mestu Torinu sestal novi italijanski parlament, ki marca razglasi Kraljevino Italijo. Nova država postane ustavna monarhija, prvi ministrski predsednik Camillo Benso di Cavour, prvi kralj pa Emanuel 2.

Otto von Bismarck postane ministrski predsednik Prusije

1862

1862 v Prusiji izvolijo Otta von Bismarcka za ministrskega predsednika. Ta začne močno modernizacijo in z realpolitiko korenito preoblikuje Prusijo. Realpolitika ne strmi k nobeni smeri niti liberalizmu, niti socializmu, ampak sloni na moči in pragmatičnosti, kar Prusiji zagotovi prevlado.

Nemško Danska vojna

1864

Prusija in Avstrijsko cesarstvo brez privolitve zveznega zbora Nemške zveze leta 1864 napadeta Dansko, tako pridobita Schleswig in Holstein. Vzpostavita skupno upravljanje obeh pridobljenih pokrajin.

Priključitev Benečije

1866

Italija zaradi udeležbe v avstrijsko pruski vojni dobi Benečijo, tako da jim ostane le še Rim.

Avstrijsko Pruska vojna

1866

7-letna vojna se je odvijala na dveh frontah, Prusija in Kraljevina Italija proti Avstrijskem cesarstvu. Razpade Nemška zveza, Italija dobi Benečijo, Avstrijsko cesarstvo je izločeno iz nemškega vprašanja, oblikuje se Severnonemška zveza.

Kronanje madžarskega kraljevega para

Jun 8, 1867

1. junija sta kronana Franc Jožef in njegova sestrična/soproga Sisi/Elizabeta. Postaneta kraljevi madžarski par.

Rim postane prestolnica Kraljevine Italije

1870

Po priključitvi Benečije pride do francosko pruske vojne 1870, ko se francoske čete, ki so varovale papeža umaknejo iz Rima, kar Italijani izkoristijo za razglasitev prestolnice.

iredentizem

1870

Politično gibanje v Italiji, ki pomeni zahtevo po ozemljih s pretežno Italijanskimi prebivalci.

Francosko Pruska vojna

1870

Bismarck pripravi Napoleona 3 da julija 1870 napove vojno Prusiji. Prusija po zmagah začne oblegati Pariz vse do predaje, ko ujamejo Napoleona 3. Ustanovljeno Nemško cesarstvo, francija izgubi Loreno in Alzacijo, Francija oblikuje republiko.

Nemško cesarstvo

1871

Po zmagi nad Francijo v Versailesu razglasijo Nemško cesarstvo. Prvi cesar postane Vilijem 1, prvi ministrski predsednik pa Otto von Bismarck. Organizirano je bilo kot zvezna federativna država.

Socialistična internacionala v Parizu

1889

v Parizu leta 1889 nastane Socialistična internacionala, nastala iz temeljev Prve internacionale avtorja Karla Marxa. Ta ideologija in internacionala pomembno vpliva na razvoj socializma in komunizma.

Rerum novarum

1891

Zelo pomembna okrožnica, ki jo objavi papež Leon 13. Tam se Rimskokatoliška cerkev prvič odzove na vpliv industrializacije. Kritizira takratne socialistične ideje, a hkrati zagovarjala državno socialno politiko.

Lateranski sporazum med cerkvijo in državo

1929

Leta 1929 cerkev in Italija skleneta formalni dogovor ali Lateranski sporazum.