ZGODOVINA časovni trak

GERMANSKA LJUDSTVA

Period: 400 to 500

Prečenje germanskih ljudstev v Vzhodne Alpe( 5. in 6. st.)

UNIČENJE EMONE

452

Huni uničijo Emono.

KLODVIK SPREJME KRŠČANSTVO

496

Klodvik iz dinastije Meringov ustanovi Frankovsko kraljestvo.
5. st. sprejme krščanstvo.

1. OBDOBJE SREDNJEVEŠKE KOLONIALIZACIJE

Period: 500 to 900

Od 6.-9. st., naselitev Slovanov.
Vzroki večanje št. prebivalcev, triletno kolobarjenje, nove obdelovalne površine, novi izumi v kmetijstvu.

PRIHOD SLOVANOV S SEVERA

550

So s severa (Moravske) čez Alpske reke prišli Slovani.

ODHOD LANGOBARDOV

568

V Italijo na prostor nekdanjih provinc Norik in Panonija.

PRIHOD SLOVANOV Z JV

590

Z jugovzhoda iz Balkana, pridejo Slovani z Avari (imeli nadoblast) v vzhodne Alpe, Avari pa grejo naprej do Panonske nižine.
Potovali so proti toku reke.

SAMOVA PLEMENSKA ZVEZA

Period: 623 to 658

Upor pod vodstvom trgovca Sama.
Izkoristili nemoč Avarov, središče so imeli severno od Donave.
Vanj so bili vključeni Slovani iz Koroške, propadla je po Samovi smrti in zato Avari ponovno razširijo nadoblast, vendar ne nad Karantanci.

KARANTANCI DOBIJO SAMOSTOJNOST

Period: 640 to 650

Knez Slovanov Valuk, nastaujoča Karantanija.
Svobodni v Samovi zvezi, dobili samostojnost.

SAMOSTOJNA KNEŽEVINA KARANTANIJE

Period: 640 to 740

KARANTANIJA

658

Avstrijsko-koroška in del slovenske Koroške, zaradi ugodne lege, da Avari ne dobijo ponovno nadoblasti.
Središče je Krnski grad na Gosposvetskem polju, vodi knez Valuk.
Višek v 7. in 8. stol..

KARANTANSKA DRUŽBA

700

Knežja oblast postane dedna (Hotimir, Gorazd, Borut).

KARANTANCI IZGUBIJO SAMOSTOJNOST

Period: 740 to 828

Kneževina pod bavarsko-frankovsko oblastjo in izgubijo samostojnost.

VOJAŠKA POMOČ KARNTANCEM

743

Karantanci zaradi Avarov prosijo za vojaško pomoč Bavarce, zato morajo priznati nadoblast Frankom.
Novega kneza izberejo Franki, oblast pa domačini.

PIPIN MALI

751

Postane nov kralj Frankov.

KRONANJE KARLA VELIKEGA

800

UPOR LJUDEVITA POSAVSKEGA

818

Spodnjepanonski knez, ki se je uprl furlanskemu upravniku.
Posledice so podreditev Frankom.

FRANSKOVSKI PRAVNI RED IN FEVDALIZM

828

Pokristjanjevanje od zgoraj.

KARNIOLA

828

Kneza zamenja frankovski grof, Karniolci in Posavci izgubijo samostojnost.

FRANKOVSKA GROFIJA

Period: 828 to 976

Značilen fevdalizem, frankovski pravni red, ni knezov, odločajo Franki.

PRIBINA POVZDIGNJEN V FRAKOVSKEGA GROFA

847

Franki premagajo Avare in Spodnjo Panonijo priključijo svoji državi.
Pribina je za domačine ševedno samo knez.

USTOLIČEVANJE KOROŠKIH KNEZOV

850

Od druge polovice 9. st..
Fevdalni obred.

KOCELIJ

861

Pribina nadomesti sin Kocelj, vendar ni bil močen za upor proti Frankom

POKRISTJANJEVANJE SPODNJE PANONIJE

867

Misijonarja iz Soluna, Ciril in Metod, prideta.
Glagolica, slovansko bogoslužje.

PRIDRUŽITEV MORAVANOM

869

Kocel se pridruži Moravanom, ki je ljudstvo na Češkem, v uporu proti Frankom.

PADEC KOCLJA

874

V Spodnji Panoniji oblast prevzame Arnulf- Arnulfovo kraljestvo. Zavzema Sp. Panonijo, Karantanijo, Karniolo, središče je na Krnskem gradu na Gosposvetskem polju. Posledica- fevdalizem.

PREMIRJE

874

Franki z Veliko Moravsko sklenejo premirje, posledice: začetek zahodnoevropskega kroga, fevdalizem, krščanstvo.

PRIHOD MADŽAROV

900

Prekinitev povzdiga v 10. st.. Posledica prihoda je zaustavitev fevdalizma in propad frankovske oblasti.

2. OBDOBJE SREDNJEVEŠKE KOLONIALIZACIJE

Period: 900 to 1200

10.-12. st.
Nižinska kolonizacija, pretežno notranja, bolj redkeje zunanja na Sorškem in Dravskem polju.

OTON I. PREMAGA MADRŽARE

955

Posledica- alpski Slovani so ponovno vključeni v Svetorimsko cesarstvo.

VOJVODINA KOROŠKA

976

Leta 976 je postala Koroška samostojna vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva; cesar Oton II. je deželo ločil od vojvodine Bavarske in jo povzdignil v vojvodino.

NASTANEK VOJVODINE KOROŠKE

976

Znotraj SRC postane samostojna, Cesar Oton II. oblikuje Vzhodnoalpsko območje- deželo loči od Bavarske in jo povzdigne v vojvodino.

KOROŠKA

976

Vojvodina od 976.
Vladajoča rodbina so Eppensteini in Spanheimi.
Habsburžani prevzamejo deželno knežjo oblast. od 1335 dalje.
Sedež deželnega kneza je Celovec.

VOJVODINA KOROŠKA

Period: 976 to 1100

976- 11. st.
Večja od kneževine Karantanije, razdeljena na mejne grofije (Veronska, Furlanska, Koroška, Savinjska, Kranjska, Istra, Karantanska), na čelu so grofi. Te sestavljajo Vojvodino Koroško, ki jo vodi vojvoda, ta je del SRC, vodi jo cesar.
Posledice so dokončna uveljavitev fevdalizma, vključevala je vzhodnoalpski slovanski poselitveni prostor v celoti.

ŠTAJERSKA

1180

Vojvodina od 12. st..
Vladajoča rodbina so Traungavci.
Habsburžani prevzamejo deželno knežjo oblast. od 14. st. dalje.
Sedež je Gradec.

GORIŠKA

1200

Vojvodina od 13. st..
Vladajoča rodbina so goriški grofje.
Habsburžani prevzamejo deželno knežjo oblast. od 1335 dalje.
Sedež deželnega kneza je Gorica.

3. OBDOBJE SREDNJEVŠKE KOLONIALIZACIJE

Period: 1200 to 1400

13.-14. st.
Višinska kolonizacija, notranja in redko zunanja npr. Kočevje.
1300

CELJSKI GROFJE-GOSPODJE ŽOVNEŠKI

1300

Začetek 14. st. postanejo habsburški vazali. Posesti so pridobivali na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem.
Podedovali so Celje.
Posojali so denar, vojaško najemništvo, obvladujejo promet čez Slovenijo-mitnina.

ŠIRJENJE OSMANSKE DRŽAVE

1300

1.st. Po Balkanskem polotoku. in leta 1453 osvojijo Carigrad. Posledice so širjenje islama, vojaške organizacije in kulture.

CELJSKE GROFIJE

1341

Gospodje žovneški povzdignjeni v celjske grofe (imenujejo se po sedežu Celje).

KRANJSKA

1364

Vojvodina od 1364.
Vladajoča rodbina so Spanheimi.
Habsburžani prevzamejo deželno knežjo oblast od 1335 dalje.
Sedež deželnega kneza je Ljubljana.

VZPON GROFOV-BITKA PROTI TURKOM PRI NIKOPOLJU

1396

Herman II. (zečetnik vzponov) se poveže z ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim.
V tej bitki Herman II. reši Sigismunda pred Turki, on zato privoli da mu da hčero za oženit.

4. OBMOČJE SREDNJEVEŠKE KOLONIALIZACIJE

1400

Od 15. st.
Naselitev Uskoških kmetov na prazna področja v času turških vpadov. Oblast naseljuje na prazna območja, ki je povezano s krepitvijo neagrarnih dejavnosti- fužinarstva, rudarstva...

KMEŠKI UPORI

1400

V 15. in 16. st. so bili kmetje prisiljeni ukvarjati se z neagrarnimi neagrarnimi dejavnostmi, zaradi lakote, kuge in vojn na podeželju.
Kmetje niso bili zadovoljni zaradi višanja in dodajanja dajatev, nasprotovanje kmečki obrti, razporeditev davčnih bremen...

TURŠKI VPADI

Period: 1408 to 1415

Prvič Turki, leta 1408, pridejo v okolico Metlike, ker je najbliže iz JV.
Roparski napadi-oropali, ubijali in nato odšli.

SIGISMUND CELJSKE POVZDIGNE V DRŽAVNE KNEZE

1436

Njihova ozemlja so izvzeta od oblasti Habsburžanov v samostojne celjske posesti znotraj katerih so imeli grofje oblast.

VOJNA MED HABSBURŽANI IN CELJSKIMI

Period: 1438 to 1443

Končala se je s poravnavo.
Celjski so obdržali knežji naziv, vendar so izgubili svojo deželo (nadoblast Habsburžanov).
Dedna pogodba med Habsburžani in Celjskimi, ki pravi, da tisti ki prej ostanejo brez moških potomcev, predajo ozemlje drugemu. Celjski so morali dati Habsburžanom.

ORGANIZACIJA OBRAMBE DEŽEL

1450

Utrjevali mesta in gradove.
Sredi 15.st. novi obrambni redi dežel: nastane deželna vojska, v kateri so kmetje, plemstvo prispeva konjenike in pešče, črna vojska, obramba proti turški nevarnosti.
Težave so bile v tem, da niso bili izurjeni, nepovezanost in neizurjenost dežel.

LADISLAV HUNYADI ATENTAT AND ULRIKOM II.

1456

Ulrik II. e zadnji celjski grof in se poroči v srbski dvor ter pride do sultana. Vmeša se v bo za skrbništvo za mladoletnega ogrskega kralja Ladislava.
V Beogradu, ker ga niso hoteli blizu, Hunyadi izvede atentat nad Ulrikom II..
Posledica: Celjski izumrejo.

SILOVITI TURŠKI VPADI

Period: 1469 to 1483

V drugi polovici 15. stoletja.
So močni in številni odredi konjenice, napadi so bili zato hitri, dobro organizirani in nepričakovani. Usmerili so se v eno deželo ali pa vse naenkrat- Kranjska je najbolj trpela.
Napadi so trajali do enega meseca, približno trikrat na leto.

KMEČKI UPOR NA KOROŠKEM

1478

Vzrok je bil nasprotovanje višanju denarnih dajatev.
Napad turkov, nezaščitenost ozemlja.
Kmetom se pridružijjo še rudarji, meščani obrtniki, fužinarji...
Upor zatrejo Turki, zemljiški gospodje kaznujejo voditelje uporov in kmete.

VAPADI KONEC 15. STOLETJA

Period: 1491 to 1498

Bili so manjši roparski napadi, izpostavljene pa so bile Dolenjska, Notranjska, okolica Celja in Ptuja.

OBLIKOVANJE NOTRANJE AVSTRIJE IN VZPOSTAVITEV VOJNE KRAJINE

1500

Začetek 16. st..
Cesar Maksimilijan I.- ohlapna zveza SRC, razdeljena na politčne enote.
Habsburžani so se uveljavili kot knezi dednih dežel na skoraj celotnem slovenskem etničnem ozemlju.

VSESLOVENSKI KMEČKI UPOR

1515

Kranjska, Štajerska, Goriška, Koroška.
Kmečko trgovino omejujejo avstrijsko beneške vojne, slabša se položaj kmetov, zaradi bolezni, lakote in potresa.
Nasprotovali so fevdalnemu sistemu in povezali v kmečko zvezo.
Slabo izurjeni in opremljeni kmetje.
Za kazen voditelje ubijejo, več dajatev...

KATOLIŠKI TABOR

1521

Katloški tabor se poveže v ligo.

TURŠKI VPADI V 16. STOLETJU

Period: 1522 to 1540

Vmes je obdobje nobenega napada.
Cilj so bila območja Notranjske, Dolenjske in Krasa.
Sultan Sulejman Veličastni je hotel čim več ozemlja (dvakrat napade Dunaj a mu ne uspe).
Ropanje, lov na ljudi, krščanstvo držati daleč stran od Dunajcev.

JEZUITSKI RED

1540

Je rimokatoliški red, ki ga ustvari Ignacij Loyolski. Naloge so pa bile delovanje proti krivovercem (protestanti, neverniki, heretiki) in misijonarjenje izven Evrope.
Inkvizicija je ustanova znotraj pod nadzorom papeža, naloga pa je bila zatiranje krivovercev in mučenje.

TURŠKI VPADI PO LETU 1540

Period: 1540 to 1559

Bili so redki, zadnji pa je leta 1559, ko Turki vdrejo na Kranjsko.

TRIDENTINSKI KONCIL

1545

Je bilo zborovanje cerkvenih dostojanstvenikov, ki ga je sklical papež Pavel III., v Tridentu. Skušali so vzpostaviti versko enotnost v Evropi in končati verski spor.
Prepovejo kupčevanje z odpustki in simonijo, izobraženo duhovništvo, matične knjige.
Posledice so verske vojne, protestanti ne podpirajo papeža, ne dosežejo sprave med katoliki in protestanti.

PROTIREFORMACIJA

Period: 1545 to 1648

V drugi polovici 16. st. in 17. st. znana tudi kot katoliška prenova (notranja preureditev cerkve). Je odgovor katoliške cerkve na reformacijo, ker so zaradi te izgubili veliko vernikov.
Prenovljeno papeštvo- prej niso upoštevali verske nauke in reagirali po svojih potrebah, zdaj vero dajo v ospredje, urejena cerkvena hierarhija.

HUGENOTSKE VOJNE

Period: 1562 to 1598

Boj za vero in oblast. V Franciji so bili protestanti- hugenoti, na drugi pa močna rimokatoliška stranka (vklučili sta se tudi Anglija in Španija).
Na oblasti regentka Katarina Medičejska, ki da pobit vse, ki niso hugenoti.
Vojna se konča leta 1598 z Nantskim ediktom, Henrik IV. hugenotom prizna versko svobodo.
Francija doživi velik gospodarski in kulturni razcvet.

NOTRANJEAVSTRIJSKA DEŽELA

1564

Oblikovanje Notranjeavstrijske dežele (Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška).
Bila je obramba proti Turkom, vodil Karel II., skoraj povsem samostojojna.
Glavno mesto e sprva bilo v Gradcu kasneje v Dunaju..
Obrambni pas vzdolž turške meje se izoblikuje v vojno krajino- obramba izven meja dežel: Slavonija, Hrvaška in Dalmacija.

ŠENTJERNEJSKA NOČ

1572

V Vassy pomorijo 3.000 hugenotov na ukaz Katarine Medičejske.

HRVAŠKO-SLOVENSKI KMEČKI UPOR

1573

Vzrok je bil nezakonitosti na ozemlju Frana Tahija, na čelu upora so bili Matija Gubec, Ivan Pasanec, Ivan Mogalić in Ilija Gregorić. Hoteli so ustanovitev kmečke države pod okriljem cesarja, svobodno trgovanje, sodelovanje pri pobiranju davkov...
Vojska fevdalcev jih e pokončala pri bitki pri Stubici.

NANTSKI EDIKT

1598

Pogodba s katero se končajo Hugenotske vojne. Izdal ga je Henrik IV. hugenotom.

UNIJA PROTESTANTSKIH KNEZOV

1608

Plemiči so se povezali v unijo (protestantski tabor).

TRIDESETLETNA VOJNA

Period: 1618 to 1648

Češki kralj Ferdinand II. Hbasburški ni spoštoval veroizpovedi plemstva.
Spopad med katoliškim taborom in protestantski knezi je sprožila vstaja na Češkem, 1618: praška defenestracija.
Spopadi so zajeli tudi Rimsko-nemško cesarstvo in Evropo. Posledice so: trplenje prebivalstva in kmetov, ropaje, uničene pokrajine...

BITKA NA BELI GORI

1620

Ferdinand II. premaga protestantsko vosjko, zatre protestantizem in Češka prevzame katoliško vero.

VESTFALSKI MIR

1643

Končanje 30-letne vojne.
ustavili so širjenje Habsburškega vpliva po Evropi, moč deželnih knezov se krepi, ker je cesarstvo postalo ohlapna zveza dežel.
Švica in Združena Nizozemska se odcepita od Rimsko-nemškega cesarstva in sta samostojni.
Francija razširi posest, Švedska tudi in postane gospodarica Baltika.
Rimokatliška cerkev morala sprejeti, da so knezi avtonomni.
Protestantizem, rimokatoliška vera in kalvinizem.

TOLMINSKI KMEČKI UPOR

1713

Goriška in del Kranjske.
Zahtevali so staro pravdo, upor pa je bil usmerjen proti fevdalcem in državni oblasti.
Upor so zadušili s četami z vojne krajine.