-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. -
Period: 4000 BCE to 476
STARI VEK
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge. -
Period: 476 to 1492
SREDNJI VEK
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljajo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti. -
Period: 1492 to
NOVI VEK
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Ob nastanku Države SHS je major avstro-ogrske vojske Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru in okolici. Upravo na slovenskem Štajerskem je nato prevzel Narodni svet, majorju Rudolfu Maistru pa podelil naziv general. Novembra 1918 je general Mister prevzel vodenje obrambnih sil in Fržave SHS na Štajerskem in v delu vzhodne Koroške. Sprostovoljci je Maister z odločno vojaško akcijo zasedel celotno Spodnjo Štajersko. -
Period: to
MODERNA DOBA
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje. -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu, ko ju je srbski študent Gavrilo Princip pri streljanju smrtno ranil. Politični cilj atentata je bil odstraniti južnoslovanske pokrajine od Avstro-Ogrske, da bi jih lahko združili v Jugoslavijo. Atentat je neposredno pripeljal do začetka prve svetovne vojne. Avstro-Ogrska je nato Srbiji napovedala vojno, ki privede do vojne med večino evropskih držav. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Znana tudi kot velika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28.6.1914 in je trajala do 11.11.1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Potekala je od 2.208 metrov visokega Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu, v skupni dolžini preko 90 kilometrov. Bilo je eno najbolj razgibanih bojišč 1. svetovne vojne, saj so boji potekali vse od visokogorja, sredogorja do furlanske ravnine na jugu fronte. -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike. Po prvi februarski revoluciji (marca) je bil cesar Nikolaj II. prisiljen odstopiti, stari režim pa je zamenjala začasna ruska vlada. V drugi oktobrski revoluciji (novembra) je bila začasna vlada odstranjena in nadomeščena s komunistično vlado boljševikov. -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Formalno je bila ukinjena po drugi svetovni vojni, ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev Federativne ljudske republike Jugoslavije. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu. Mirovne konference so se udeležili predstavniki 32 držav, vendar so glavne odločitve sprejemali veliki štirje. Rusija in države centralnih sil na konferenco niso bile povabljene. Že pred koncem vojne je predsednik Woodrow Wilson predstavil svoj program 14 točk, s katerimi bi dosegel pravičen in trajen mir. Glavna ideja 14 točk je bila pravica do samoodločbe. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz. ogrskega dela nekdanje monarhije, na drugi strani. Madžarska je izgubila dve tretjini ozemlja, ki je bilo pred koncem vojne še ogrsko ter približno dve tretjini prebivalcev Ogrske. Z mirovno pogodbo so največ ozemlja po razpadli Avstro-Ogrski pridobile Romunija, Češkoslovaška in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
ZDA som v dvajsetih letih 20. stol. doživele močno gospodarsko rast, ki so jo omogočili svobodni trg, bogata nahajališča surovin, uvajanje novih proizvodov procesov (tekoči trak in množična proizvodnja), vlaganje v raziskave, množice priseljenih delavcev. celotna svetovna gospodarska rast je v času med obema vojnama slonela predvsem na uspešni rasti ameriškega gospodarstva. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit (nemško Kärntner Volksabstimmung), ki je potekal 10. oktobra 1920, je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo po 1. svetovni vojni. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval. Vključevala je oblikovanje enopartijske totalitarne policijske države; hitra industrializacija; teorija socializma v eni državi; kolektivizacija kmetijstva; zaostritev razrednega boja v socializmu; kult osebnosti in podrejanje interesov tujih komunističnih strank interesom Komunistične partije Sovjetske zveze. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašistična Italija je oznaka Kraljevine Italije med letoma 1922 in 1943, ko jo je vodila Nacionalna fašistična stranka pod vodstvom predsednika vlade Benita Mussolinija. Obljubljal je popravo krivic ter povrnitev politične in gospodarske stabilnosti. Gibanje je imelo svoje oborožene skupine, imenovane črnosrajčniki, ki so nastopali proti revolucionarnim delavcem, Neitalijanom in političnim nasprotnikom. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza oz. velika depresija je bilo obdobje vsesvetovne gospodarske recesije, ki se je pričelo 24. oktobra 1929 in končalo v poznih 1930. letih (ponekod v zgodnjih 1940.). Sprožil jo je nenaden zlom Newyorške borze 29. oktobra 1929 (»črni torek«), ki ga je povzročil splet gospodarskih dejavnikov v zgodnjem 20. stoletju. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Tretji rajh oz. Velikonemški rajh je oznaka za nemško državo v času nacizma med letoma 1933 in 1945. Ime se je v propagandi začelo uporabljati po vzponu Nacionalsocialistične nemške delavske stranke, pod vodstvom Adolfa Hitlerja, na oblast (1933). V zgodovinopisju se je uveljavilo kot sinonim za nacistično Nemčijo v obdobju od leta 1933 do kapitulacije Nemčije, maja 1945. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema levo in desno. Zaradi tedanjih političnih okoliščin se konflikt obravnava kot spopad družbenih slojev, religij, spopad med diktaturo in republikansko demokracijo, revolucijo in protirevolucijo in spopad med fašizmom in komunizmom. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
2 svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oz. med zavezniki in silami osi. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz. vojna med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi strani. Do spopada je prišlo 6. aprila 1941 po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi. Ta upor je Hitlerja tako razjezil, da je ukazal prekiniti priprave za napad na Sovjetsko zvezo in v direktivi št. 25 ukazal nemudoma napasti Jugoslavijo. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Na tretjem zasedanju AVNOJ v Beogradu je 10. avgusta 1945 nova Jugoslavija dobila ime Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ). Ime se je namerno izognilo omembi državne ureditve nove države, kar naj bi skladno s sporazumom Tito-Šubašić, podpisanem na Visu 16. junija 1944, ljudstvo Jugoslavije na referendumu izreklo, v kakšni državni ureditvi želi živeti. -
NASTANEK OZN
Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (angleško United Nations, UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila 25. oktobra 1945 v San Franciscu (ZDA), med ustanovnimi članicami pa je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Termin hladna vojna se uporablja, ker ni prišlo do obsežnega neposrednega spopada med velesilama, temveč je vsaka podpirala svojo stran v večjih regionalnih vojnah, t.i. posrednih vojnah. Vojna je temeljila na ideološkem in geopolitičnem boju za globalni vpliv obeh velesil, ki je sledil njunemu začasnemu zavezništvu in zmagi nad nacistično Nemčijo leta 1945. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. Vojna se je začela 25. junija 1950 z nenadnim napadom severnokorejske vojske na Južno Korejo. Južnokorejska vojska na napad ni bila pripravljena, zato se je umaknila na skrajni jug Korejskega polotoka. Tam je ostala vse dokler ji na pomoč niso priskočile ameriške enote iz bližnje Japonske in ZDA. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. Formalno je bila ustanovljena leta 1951 s Pariško Pogodbo, podpisnice pa so bile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. ESPJ je bila prva mednarodna organizacija, ki temelji na načelih nadnacionalizma in je postopno vodila k oblikovanju in ustanovitvi Evropske Unije. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum, tudi Londonski sporazum, Memorandum o soglasju ali Drugi londonski sporazum, je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. Začasno je uredil do tedaj v resnici neurejeno vprašanje razmejitvene črte med Italijo in takratno Jugoslavijo, ki je ostajalo odprto od zaključka vojnih operacij 2. svetovne vojne v Istri in okolici Trsta. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih (tudi neuvrščene države) je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice deklerativno niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom Združenih držav Amerike, ali za pol pod vplivom Sovjetske zveze. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska skupnost (ES), pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957. Besedo ekonomska so odstranili z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, hkrati pa je Evropska skupnost takrat efektivno postala prvi izmed treh stebrov Evropske unije, imenovan steber skupnosti. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza (tudi Karibska kriza; rusko Карибский кризис) je naziv za politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962. Kriza se je začela, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na Kubi skrivaj nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže. Spopad se je začel 1.11.1955 po prvi indokitajski vojni in je trajal vse do 30. aprila 1975, ko je padel Saigon. Vojna je nastala kot posledica političnih in vojaških razmer med hladno vojno, v kateri si je komunistični Severni Vietnam želel priključiti kapitalistični Južni Vietnam, ki je bil pod vplivom ZDA. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Pristanek na Luni je prihod vesoljskega plovila na površje Lune, Zemljinega edinega naravnega satelita. Kot Zemlji najbližje in najbolj dostopno nebesno telo solidne velikosti je bila Luna logičen cilj vesoljskih programov vse od začetka dobe raziskovanja Vesolja. Večina dozdajšnjih odprav se je končala z bolj ali manj kontroliranim padcem robotske sonde na Lunino površje, ob čemer se je sonda raztreščila, 20 odprav pa je doseglo mehak pristanek. -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA. -
Julij 1990 -> DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Skladno z voljo vseh političnih strank in poslanskih skupin, ki so zastopanje v Skupščini Republike Slovenije, je Skupščina Republike Slovenije na skupni seji zborov dne 2. julija 1990 sprejela in razglasila "Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije". -
April 1990 -> PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Volitve v tridomno Skupščino Socialistične republike Slovenije so potekale v več delih. 8. aprila 1990 so bile obenem z volitvami za predsednika in člane predsedstva še volitve za 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin. Volitve za 80 delegatov zbora združenega dela so potekale 12.4., ko so bile tudi občinske volitve. Volilno pravico je imelo 1.491.471 volivcev. Volilna udeležba je bila 83,5%. Na volitvah so večino glasov prejele stranke, združene v koalicijo DEMOS. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Ob koncu hladne vojne in s postopnim zatonom komunističnih sistemov v srednji in vzhodni Evropi so se začele možnosti za demokratizacijo in pluralizacijo, za nekatere narode pa tudi možnost samostojnega bivanja v prihodnosti. Enkratno zgodovinsko priložnost je izkoristila tudi nekdanja jugoslovanska republika Slovenija, kar pa nikakor ni bil preprost proces. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija (tudi »privatizacija«) je prenos lastnine in odgovornosti iz javnega oz. državnega v privatni (komercialni) sektor. Izraz se lahko nanaša na popoln prenos kakršnekoli državne lastnine. Obratni postopek je nacionalizacija. Večji denacionalizacijski postopki v Sloveniji kakor tudi drugod v bivših republikah Jugoslavije so bili izvedeni po osamosvojitvi oz. razpadu takratne Jugoslavije. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
- junija se je pričel že kar nekaj časa pričakovani formalni pričetek napada jugoslovanskih zveznih oblasti na Republiko Slovenijo. Zvezni izvršni svet je tega dne zgodaj zjutraj sprejel odlok o neposrednem izvrševanju zveznih predpisov o prehajanju državne meje na ozemlju Republike Slovenije. V primeru odpora pa je bilo v njem zapisano, da morata zvezna milica in jugoslovanska armada (v nadaljevanju JA) odlok uveljaviti s silo.
-
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa dosegla svojo neodvisnost od SFRJ. To je bil prvi vojni spopad v Evropi po drugi svetovni vojni. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991. Vsebuje 176 členov , ki so razdeljeni v deset sklopov, ki sledijo preambuli:
Splošne določbe,
Človekove pravice in temeljne svoboščine
Gospodarska in socialna razmerja
Državna ureditev
Samouprava
Javne finance
Ustavnost in zakonitost
Ustavno sodišče
Postopek za spremembo ustave
Prehodne in končne določbe -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija je bila formalno vzpostavljena z Maastrichtsko pogodbo, ki je v veljavo vstopila 1. novembra 1993. Leta 1995 so se EU pridružile še Avstrija, Finska in Švedska. -
VKLJUČITEV V NATO
Čim večjo varnost si države skušajo zagotoviti tudi z vključevanjem v mednarodne organizacije. Vse države, tudi nevtralne, so članice številnih mednarodnih organizacij, mnoge med njimi pa imajo za cilj tudi ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Z vidika zagotavljanja varnosti Slovenije lahko kot ključne mednarodne organizacije obravnavamo Organizacijo združenih narodov, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, Evropsko unijo in NATO -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Leta 2002 je 12 držav članic sprejelo skupno valuto evro, kasneje se je število povečalo na 19. Leta 2004 je nastopila največja širitev EU v zgodovini, s pridružitvijo Cipra, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Leta 1998 se je 11 članic EU sporazumelo o konvergenčnih kriterijih in evroobmočje je uradno začelo obstajati 1. januarja 1999 z uvedbo evra, Grčija je izpolnila pogoje leta 2000 in je pristopila 1. januarja 2001. Fizično so bili evrobankovci in evrokovanci uvedeni 1. januarja 2002. Takrat je evro uvedlo 12 držav. Danes je evro kot uradno plačilno sredstvo v 20 državah s skupaj približno 341 milijonov prebivalcev. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza oz. velika depresija je bilo obdobje vsesvetovne gospodarske recesije, ki se je pričelo 24. oktobra 1929 in končalo v poznih 1930. letih (ponekod v zgodnjih 1940.).[1]Sprožil jo je nenaden zlom Newyorške borze 29. oktobra 1929 (t. i. »črni torek«), ki ga je povzročil splet gospodarskih dejavnikov v zgodnjem 20. stoletju. -
EPIDEMIJA COVID 19
Slovenija je na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja števila okužb s koronavirusom danes razglasila epidemijo. Odredba o razglasitvi epidemije velja od 18. ure. Aktiviran je tudi državni načrt. V Sloveniji imamo trenutno 96 primerov okužbe s koronavirusom.
