-
313
Milanski edikt
Cesar Konstantin l. omogoči svobodo veroizpovedi in prepove preganjanje krščanov. -
324
Konstantinova darovnica
Konstantin papežu Silvestru l. dodeli lasti in duhovno vodstvo celega vzhodnorimskega cesarstva. -
714
Frankovsko papeško zavezništvo
Pipin Mali se umesti na frankovsi prestol in dobi podporo patriarha. -
Period: 1000 to 1360
Razsvetljeni absolutizem rusije
V 10. stoletju kijevski knez Vladimir sprejme krščanstvo. V 11. in 12. stoletju država postane politično razdrobljena in uveljavijo se kneževine. V 13. stoletju Rusija dobi del mongolske države oz. Zlato hordo. V drugi polovici 14. stoletja pa mongolska oblast razpade in avtonomijo pridobi Moskovska kneževina. -
1045
Shizma
Veliki crkveni razkol, ki krščanski svet razdeli na rimskokatoliški in pravoslavni svet. -
Oct 14, 1066
Bitka pri Hastingsu
Vilijem Osvajalec združi angleško ozemlje in zavlada kot angleški kralj, kjer uvede centralno oblast. Ozemlje razdeli na grofijo. V 12. stoletju pa ga zamenja kralj Rihard Levjesrčni (dinastija Plantagenet) -
1077
Investiturni spor
Papež Gregor Vll. izboči cesarja cesarja Henrika lV. -
1100
Izboljšave kmetijstva zaradi gospodarskega razvoja
V 11. in 12. stoletju orodje plug zamenja ralo. S pomočjo pluga, ki je rahljal in obračal zemljo, je bila prst bolj rodovitna vendar je imel plug tudi slabe lastnosti. Na primer, bil je težji kot ralo, vleči ga morajo 4 voli in bili so dragi. Po 10. stoletju so namesto dveletnega uvedli triletno kolobarjenje.V tem obdobju so se razvili tudi sejmi. -
1122
Wormski konkordat
Zmenijo se, da bo cerkev podelila škofovski/duhovniški naziv in da je posvetni vladar tisti, ki duhovnika uvrsti v to posest. -
1167
Mesta - intelektualna središča
Mesta od samostanov prevzamejo vlogo intelektualnih središč in v njih se razvije prva univerza. Prva univerza je ustanovljena v Oxfordu (leta 1167). -
Period: 1202 to 1204
Bogatenje Italijanskih mestnih državic
Po 4. križarskem pohodu (1202-1204) Benetke dobijo največ izplena. torej dobijo novoe otoške postojanke ter vrednosti iz carigrada. -
1300
Francija, zgled absolutistične države
Filip ll. Avgust in Ludwig lX. vzpostavita centralno oblast, to pomeni, da za celotno državo veljajo enaki zakoni. -
Period: 1300 to 1400
Vojna: Benetke VS. Genova
V 13. stoletju, po 4. križarski vojni, je postala glavni trgovski tekmec Benetk Genova. Kmalu je prišlo do vojne med obema mestoma in na začetku je Benetkam kazalo zelo slabo, tako da so bili po hudem porazu v Jadranskem morju prisiljeni podpisati mirovni sporazum, ki pa je bil le premor v dolgoletnem sporu. V 14. stoletju je njune spopade za kratek čas prekinila kuga. -
Period: 1309 to 1378
Avignonsko suženjstvo
Papeži postanejo pod vplivom Francozov in se sedež prestavi v Avignon (s tem dobijo denar) -
Period: 1337 to 1453
Stoletna vojna
Vzroki za vojno med Francijo in Anglijo so bili vprašanje nasledstva na francoskem prestolu, nadvlada nad Gaskonijo, spori zaradi flandrijske trgovine z volno in francoska podpora Škotom proti Angliji. Vojna se konča s tem, ko Francozi zavzamejo Bordoeaux. -
1400
Uveljavitev denarnega gospodarstva
V 14. stoletju se razvije denarništvo. Začne se v Benetkah in z menjavo denrja se ukvarjajo kristjani. Ustanovi se prva borza v mestu Brugge in uveljavijo se menice (vrednostni papirji). Ustanovijo se seveda tudi banke. -
1439
Lorenzo Valla
Humanist Lorenzo Valla dokaže, da je šlo za falzifikat med Konstantinom in Silvestrom. -
Period: 1455 to 1485
Vojna dveh rož
V njej so se bojevali pristaši rodbine Lancaster, ki je imela v grbu rdečo vrtnico, in rodbine York, ki je imela v grbu belo vrtnico. To je značilen spopad med starim fevdalnim slojem (Lancaster) in novim plemstvom, ki se je ukvarjalo s trgovino in je bilo blizu meščanstvu. Med vojno so padli številni aristokrati in skoraj vsi princi obeh rodbin, zmaga pa je pripadla Henriku VII., sorodniku rodbine Lancaster in začetniku dinastije Tudor. -
Period: 1500 to
Absolutizem
Razlog za oblikovanje absolutne monarhije je bil naraščanje mest in meščanstva. Meščani so se ukvarjali s trgovino, obrtjo in bančništvom. Vladsr in meščani so bili zavezniki proti moči fevdalcev in plemstvo začenja izgubljati politično moč, nižji sloji pa so vedno bolj nezadovoljni (dobijo večje dajatve, davke, kmetijstvo ima manjšo vlogo kot prej). -
Period: 1558 to
Elizabeta l.
Bila je hčer Henrika Vlll. in njegove 2. žene in je nasledila svojo polsestro Marijo l. Katoliško. Obnovila je protestantizem in versko svobodo ter sodelovala s parlamentom. Zaradi stabilnosti in blagostanja se je čas njenega vladanja imenoval elizabetinska doba ali zlata doba. -
Period: to
Peter l. Veliki
Bil je absoltist, ki je Rusijo želel spremenit v velesilo in zato v 18. stoletju ustanovi novo evropsko prestolnico St. Peterburg. Vojsko je reorganiziral po pruskem vzoru, ekspanziral zunanjo politiko, uvedel evropsku način pblačenja in videza (prepoved nošenja brad) in posledični je najtežje breme nosilo kmečko prebivalstvo. -
Razsvetljeni absolutizem Prusije
Vzpon razsvetljenega absolutizma v prusiji. Vladar postavi duhovščino in plemstvo bolj na stran. Zavlada centralizem. Tako notranja organizacija države in vojska postane močna. Uveljavijo se vojaške akademije, ki so bile yelo pomembne sile Prusije. -
Jethro Tull
Jethro Tull je leta 1700 izpopolnil sejalni stroj katerega so vlekli konji. -
Period: to
Prve gospodarske teorije
Trgovina je bila v 17. in 18. stoletju vodilna gospodarska panoga zaradi bogatenja meščanov. Poleg trgovine, so bile pomembne tudi manufakture. -
Period: to
Katarina ll. Velika
Poročena je bila z ruskim carjem Petrom lll., ki je bil žrtev zarote in ga zato namesti Katarina. Bila je ambiciozna, izobražena in pripadnica razsvetljenstva. Osvojila je veliko ozemlja in sodelovala pri razdelitvi Poljske. Razvije se rudarstvo, trgovina in manufakture (še vedno je Rusija v gospodarskem zaostajanju) in v St. Petersburgu ustanovi akademijo znanosti, v Moskvi pa univerzo. -
Parni stroj
James Watt je leta 1765 ustvaril parni stroj. Pogoj za to je bil napredek znanja fizike. Para je premikala bat in tako se je energija prenaša (boom magic stroj se premika). -
Velika listina svoboščin iz magna charta libertatum
Ivan Brez zemlje nasledi Riharda Levjesrčnega in dvigne davke kar povzroči finančno in vojaško breme. Posledično se ustanovi listina kjer se je kralj zavezal, da bo spoštoval fevdlne pravice plemstva, svoboščine mest in pravice cerkve. Nad njenim uresničevanjem je bdel kraljevski svet in tako je nastal parlament. Kralj je lahko pobiral davke le v soglasju s plemstvom in cerkvijo. Listina predstavlja zmetke angleške ustave in parlamentarizma.