-
Anglija je bila prva država, v kateri sta se ob uvedbi parlamentarnega življenja oblikovali prvi politični stranki. V kasnejših časih so se politične stranke povezovale v politične tabore. Tudi Anglija je bila država v kateri sta se malo kasneje izovlikovala tabora vlade in opozivije.
-
Z dunajskim kongresom je bila ustanovljena Nemška zveza, ki je bila versko in politično zelo raznolika. Uveljavljanje liberalnih in navionalnih teženj je bilo v njej težavno. -
V Angliji je zavladala kraljica Viktorija. S tem se je začelo obdobje viktorijanske dobe -
Revolucionarno leto se je začelo z vstajo v Palermu. Epicenter revolucije je nato postala Francija. Revolucija je v števlinih evropskih državah pridobila podpornike. Izjema je bila Anglija, ker je imela veliko manjši revolucionarni potencial, kot ostale države.
Ponovno na dan privrejo razsvetljenske ideje ideje o enakopravnosti človeka. Kmetje imeli željo po odpravi fevdalizma. -
Francija je bila nacionalna država, ki je imela predvsem značaj liberalnih teženj. Francosko delavstvo je zahtevalo splošno volilno pravico in izboljšanje položaja nižjih družbenih slojev. -
Sklican zvezni zbor v Frankfurtu, ki je odpravil cenzuro tiska, razglasen je bil cesarski orel za zvezni grb, za zvezno zastavo pa črno-rdečo- zlato tribarvnico, ki je bila do tedaj prepovedana. Vodilni predstavniki nemške opozicije, zbrani v Frankfurtu, so se nato dogovorili za sklic vsenemškega programa, ki naj bi po demokratični poti izvedel združitev Nemčije. -
Izbruhnila na območju Avstrijskega cesarstva. Cesar Ferdinand I. bil prisiljen odsloviti osovraženega kneza Metternicha. Obljubil je vpeljavo ustave, uvedbo svobode tiska in združevanje ter ustanavljanje narodnih gard, enot oboroženega meščanstva, ki naj bi poskrbele za mir. -
Pripravljena ustava, ki pa ni zadovoljevala revolucionarjev. Zato je aprila na Dunaju prišlo do protestov. -
Končala se je s porazom kraljestva, zaradi česar je sardinjski kralj odstopil v korist svojega sina Viktorja Emanuela II.
-
V Pragi pride do sklica slovanskega kongresa, ki je zahteval izvzem slovanskih ozemelj iz nemške zveze. Tem težnjam se je dunajska vlada zoperstavila z vojaškim posredovanjem pod vodstvom kneza Windischgraetza. -
Čete pod poveljstvom kneza Windschgratza zatrejo slovanski kongres v Pragi -
V želji po sklenitvi konsenza je bila na Dunaju sklicana ustavodajna skupščina. Njeni glavni nalogi sta bili izvedba dokončne odprave fevdalizma in vpeljava ustave, ki bi zadovoljila potrebe posameznih narodov Avstrijskega cesarstva. -
Na Dunaju pride do ponovnih nemirov, ko revolucionarji želijo preprečiti odhod čet, ki so bile namenjene na Madžarsko -
Knez Windischgreatz in ban Jelarčić pričneta z obleganjem Dunaja. Do 31. oktobra njune čete prodrejo do centra mesta. -
Revolucija je prisilila Ferdinanda I., da je sestopil s prestola v korist svojega nečaka Franca Jožefa. Franc Jožef je bil 2.12.1848 v Olomucu razglašen za avstrijskega cesarja. -
Na predsedniških volitvah je zmagal Louis Napoleon Bonaparte. Jasno je pokazal, da ni naklonjen republikancem in privržencem revolucije. -
Franc Jožef razglasil v trajnosti pripravljeno vsiljeno oz. oktroirano ustavo, parlament pa je bil razpuščen. -
Sprejela francoska ustavodajna skupščina. -
Oktroirano ustavo in nekatere napredne reforme iz časa revolucije je dokončno ukinil silvesterski patetnt, ki ga je izdal cesar Franc Jožef. Z ukinitvijo naprednejših pridobitev marčne revolucije je nastopilo obdobje Bachovega absulutizma oziroma neoabsolutizem. -
Leta 1852 je bila v Franciji razglašena nova ustava, ki je Louisu Napoleonu zagotovila desetletni predsedniški mandat, še istega leta pa se je dal razglasiti za francoskega cesarja Napoleona III. S tem je bilo končano obdobje druge republike, ki je v Franciji nastopilo z izbruhom revolucije leta 1848. -
Krimska vojna je spodbudila reforme. Rusija oziroma Rusko cesarstvo je na zunanjepolitičnem področju utrpelo hud udarec v času krimske vojne. V njej se je Rusija borila proti Osmanski državi, Franciji, Veliki Britaniji in Sardinskemu kraljestvu. Rusija je za pomoč v vojni računala na Avstrijsko cesarstvo kot pomoč pri zatrtju revolucije na Madžarskem.Toda monarhija carju ni pomagala, to pa je dokončno spremenilo odnose med državama.
-
Franc Jožef je izdal cesarjev manifest in diplomo o notranji ureditvi državnopravnih odnosov monarhije (oktobrska diploma). Z njima se je dokončno odpravil neoabsolutizem. Oktobrska diploma je predvidevala preoblikovanje države v ustavno monarhijo, sklical naj bi se tudi stočlanski parlament. Ta naj bi deloval bolj kot posvetovalni organ, glavne odločitve v državi pa bi še vedno sprejemal cesar. -
Franc Jožef je spoznal, da oktoberske diplome ne bo mogel uveljaviti v praksi, zato je sklical februarsko ustavo oziroma februarski patent, ki je za razliko od federalistično usmerjene oktobrske diplome monarhijo ponovno centralizirala. Februarska ustava je v monarhiji ponovno obudila parlamentarno življenje. -
Pomemben mejnik v procesu združevanja je bila izvolitev Otta von Bismarcka za ministrskega predsednik Prusije. Želel je modernizirati Prusijo in jo vojaško krepiti. Z realpolitiko, idejo praktičnega vladanja, ki ne sleni na moči in pragmatičnosti, je dosegel prusko prevlado.
Njegova želja je bila združitev Nemčije pod pruskim vodstvom, kar mu je kasneje tudi uspelo z oslabitvijo Avstrijskega cesarstva in Francije -
- Danska proti Prusiji in Avstrijskemu cesarstvu.
- Prusija in Avstrijsko cesarstvo sta se odločila za vojaški poseg proti Danski brez privoltve zveznega zbora Nemške zveze.
- Avstrijsko cesarstvo in Prusija sta zavzela Schleswig in Holstein. Vzpostavljeno je bilo skupno upravljanje obeh pridoblejnih pokrajin.
-
- Pruska in Kraljevina Italija proti Avstrijskemu cesarstvu.
- Avstrijsko cesarstvo se je bojevalo na dveh frontah. Z zmagama pri Cuszozzi in Visu so bili uspešnejši proti Kraljevini Italiji, medtem ko jih je Prusija močno porazila pri Kraljevem Gradcu. -Kraljevina Italija je dobila Benečijo. Razpadla je Nemška zveza. Avstrijsko cesarstvo je bilo izločeno iz Nemškega vprašanja. Oblikovana je bila severnonemška zveza.
-
Med vodilnimi krogi v državi s cesarjem na čelu so se okrepili zagovorniki dualistične ureditve, zlasti zaradi sočasne vojne s Prusijo. Franc Jožef in njegova soproga Elizabeta (Sisi) sta bila kronana v Budimpešti za madžarski kraljevi par. -
Po sprejetju dualizma je avstrijska polovica države dobila decembrsko ustavo. Ta je prinesla nekaj pomembnih pravic na področu človeka in državljana. Uveden je bil nov zakon o društvih, ki je omogočil ustanavljanje političnih društev, ter tako postavil temelje za ustavni in parlamentarni razvoj avstrijske polovice države. -
- Francija proti Prusiji
- Po zmagi v bitki pri Metzu in Sedanu so pruske čete več mesecev oblegale Pariz in prisilile Francoze k vdaji.
- Ustanovlejno je bilo Nemško cesarstvo. Franciji sta bili odvzeti Alzacija in Lorena. Spremenilo se je razmerje sil v Evropi, Napoleon III. je moral odstopiti. V Franciji se je oblikovala republika.
-
V Versaillesu slovesno razglasili Nemško cesarstvo. Prvi pruski cesar je postal pruski kralj Vilijem I., mesto ministrskega predsednika pa je pripadlo Ottu von Bismarcku. -
Ustavniki z narodno gardo so razglasili samoupravo - pariško komuno. -
Takrat je bil izvoljen 81-članski svet komune, v katerega je bilo izvoljenih tudi 35 delavcev. -
V začetku aprila so Pariz po želji po zatrtju komune oblegale francoske in nemške čete. Za tem, ko so Nemci izpustili 100000 francoskih vojakov, ki so bili do tedaj v nemškem ujetništvu, je francoska vojska napadla Pariz. V naslednij 7ih dneh, v t. i. krvavem tednu je vojska premagala vstajnike in prevzela oblast mestu. -
Izbruhinla je zaradi osmanskih represij proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom. Rusija, ki se je razglašala za zaščitnico vseh praslovancev, je na tej podlagi sprožila vojno in v njej tudi zmagala. Ob koncu vojne je bilo podpisano premirje v San Stefanu (leta 1878), ki je ozemeljsko okrepilo Bolgarijo in ji zagotovilo neodvisnost od osmanske nadoblasti.
-
Ustanovljena boljševistična (komunistična) stranka, ki jo je vodil Vladimir Iljič Lenin -
Sprejeta državnozborksa volilna reforma, ki je uvedla splošno (moško) in enako volilno pravico.