Zgodovina-2.letnik

Naselitev slovanov

Period: 500 to 800

Naseljevanje slovanov je potekalo od 6. stol. pa do prvih desetletji 9.stol. Vrhunec doseže konec 6.stol

1. obdobje kolonializacije

Period: 500 to 800

Med 6. in 9. stol. obdobje naselitve slovanov

Prvi val slovanov iz severa

550

Prvi val slovanov je prišel iz Moravske. Do območja vzhodnih Alp so prihajali s spuščanjem po rekah

Prvi val slovanov iz JV

590

Leta 590 so prihajali slovani iz območja Balkana. Takrat so bili pod avarsko nadoblastjo. POtovali so po rekah. Ko so leta 582 zavzeli Simirij se je val povečal, vedno več ljudi se je naseljevali. Leta 626 so poiskušali zavzeti Carigrad, a jim to ni uspelo

Samova plemenska zveza

623

Avari so imeli šibko nadoblast nad slovani (Avarski kaganat). Leta 623 se je pod vodstvom Sama ustanovila Samova plemenska zveza, ki je trajala do 658, ko je Samo umrl. Združil je območje od Češke do Istre, nastajale pa so samostojne državice

Karantanija

748

V času 7. in 8. stol. do leta 748. Bila je na območju današnje avstrijske koroške. Njeno središče je bil Krnski grad na gosposvetskem polju. Bila je kneževina, knez Valuk. Značilen obred ustoličevanja (knez postane oblasnik Karantanjcev). družba je bila sestavlejna iz kneza in knezove rodbine, kosezov, svobodnih kmetov in sužnjev/vojnih ujetnikov/podrejenih staroselcev

Karniola

828

Imela je središče v Zgornjem Posavju (Karnij). Družbena ureditev je bila podobna kot v Karantaniji. Leta 828 je kneza zamenjal Frankovski škof

Povzdvig Pribine v Frankovskega Grofa

847

V spodnji Panoniji je vladal knez Pribina, ki so ga leta 847 imenovali za Frankovskega grofa. Za domačine je bil še vedno knez. Leta 861 ga je nadomestil sin Kocelj

Pokristjanjevanje Spodnje Panonije

867

Takrat je območje spadalo pod Salzburško nadškofijo. Pokristjanjevala sta misionarja iz Soluna Konstantin (Ciril) in metod. Uvedla sta glagolico, slovansko bogoslužje

Priključitev Spodnje Panonije Moravanom

869

Spodnja Panonija se je prikljućila Moravanom v uporu proti Frankom. Leta 874 Franki sklenejo premirje z Veliko Moravsko. Kocelj nima več zaveznikov, zato območje zavzamejo Franki. Sp. Panonija vstopi v Zahodno Evropski kulturni krog

Arnulfovo kraljestvo

Period: 874 to 900

KO Franki odstavijo Koclja oblast prevzame Arnulf- Arnulfovo kraljestvo. Obsegala je Karantanjo, Karniolo in območje Panonske nižine. V 10. stol. se prekine zaradi prihoda Madžarov.

2. obdobje kolonializacije

Period: 900 to 1100

Nižinska in notranja kolonializacija

Vojvodinja Koroška

976

Nastala je leta 976 in obstajala do 11. stol. Bila je sestavljena iz več manjših enot povezanih skupaj, ki so imele eno veliko vojvodjo. Dokončno se je uveljavil fevdalizem. Vladajoče rodbini sta bili Eppensteini in Spanheimi. Leta 1335 Hasburžani prevzamejo deželno knežjo oblast. Sedež so imeli v Celovcu

Vojvodinja Štajerska

1180

Ustvari si v 12. stol. Vladajoče rodbine so bili Traungavci (Otokarji). Leta 1282 Hasburžani prevzamejo deželno knežjo oblast. Sedež deželnega kneza je bil v Gradcu

Nastajanje srednjeveških mest na slovenskem

1200

V 13. stol. so začela nastajati mesta. Nastajala so ob stičiščih trgovskih poti, sotočja rek... Najpomembnejše so bile Škofje Loka, Ptuj, Slovenska Istra, primorska mesta (Koper, ta so bila nekaj časa po Beneško zaščito)

3. obdobje kolonializacije

Period: 1200 to 1300

Višinska kolonializacija, notranja in delno zunanja

Gospodje Žovneški

1300

Začetek 14.stol. postanejo Hasburški vazali, ki so pridobivali posest na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. Leta 1341 so bili povzdvignjeni v grofe.

Vojvodina Goriška

1300

Grofija od 13. stoletja. Vodili so goriški grofje, sedež so imeli v Gorici. V 14. stol. Hasburžani prevzamejo deželno knežjo oblast.

4. obdobje

Period: 1300 to 1500

Povezana je z neragarnimi dejavnostmi in gospodarstvom. Fužinarstvo, rudniki

Vojvodina Kranjska

1364

Ustanovila se je v 14. stol. Vladajoča rodbina je bila Spanheimi. Sedež deželnega kneza je bil v Ljubljani.

Bitka proti Turkom Pri Nikopolju

1396

Herman II. se je povezal z ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim in sta se skupaj bojevala proti turkom. Sigismund se je poročil s Hermanovo hčerko, tako so celjski pridobivali posest na ogrskem

Vpadi Turkov

Period: 1408 to 1415

Vpadi so bili kratkotrajni, prvič so 1408 v okolici Metlike. Njihov namen je bil oropati ljudi, zasejati strah med ljudmi, nato so se odmaknili.

Povzdvig Celjskih v državne kneze

1436

Sigismund povzdvigne celjske v državne kneze. Začetek vojne med Hasburžani in Celjskimi. KOnčala seje leta 1443 s poravnavo. Celjski so lahko obdržali svoj naziv ampak so izgubili svojo deželo. Prav tako pa so imeli dedno pogodbo med njima, ki pravi tista rodbina ki ne izumre prva deduje.

Osmanska država osvoji Carigrad

1453

Osmanska država se je v 14. stol. širila po Balkanu. Leta 1453 so osvojili Carigrad. S tem so širili Islam, svojo vojaško organizacijo in nove kulture narodov

Atentat na Ulrika II.

1456

Ulrik II. se je umešal v boj za skrbništvo nad mladoletnik ogrskim kraljem Ladislavom. Leta 1456 Ladislav Hunyadi izvede atentat na Ulrika II. Posledice: celjski izumrejo in Hasburžani dedujejo vse od celjskih

Obdobje silovitih Turških vpadov

Period: 1469 to 1483

Napadi so bili hitri, dobro organizirani, nepričakovani. Močni in številni obredi konjenice. Cilj jim je bil oropati prebivalstvo.

Kmečki upori na Koroškem

1478

Nastali so zaradi splošnega nezadovoljstva (višanje in dodajanje dajatev, agrarna kriza, nasprotovanje kmečke obrti in trgovin, izpostavljenost turškim vpadom), povod: krajevne težave na eni posesti fevdalca na Koroškem

Vpadi Turkov

Period: 1491 to 1498

V tem obdobju so bili roparki napadi manjši. Izpostavljena so bila območja Dolenske, Notranjske, okolica Celja in Ptuja.

Vseslovenski kmečki upori

1515

Zavzemalo območje Kranjske, Koroške in Štajerske, nasprotovali so fevdalnemu sistemu, povezovali so se v kmečko zvezo, niso zmagali zaradi pomanjkljivo izurjenih in opremljenih kmetov, dobili so različne kazni. Za pomoč so posredovali situacijo tudi cesarju Maksimilijanu I., ta pa jih je zavrnil

Vpadi Turkov

Period: 1522 to 1540

Cilj so bila območje Notranjske, Dolenjske in Krasa. Pomemben je bil Sultan Sulejmana Veličastnega.

Vpadi po letu 1540

Period: 1540 to 1600

Takrat so bili vpadi redki. Turki so 1559 še zadnjič vdrli na Kranjsko, leta 1600 pa so bili še zadnjič na Prekmurju (Ogrska)

Oblikovanje Notranjeavstrijske dežele

1564

Zavzemalo so jo vojvodinja Kranjska, Koroška, Goriška in Štajerska. Njihov namen je bila protiturška unčinkovita obramba Vodil jo je nadvodja Karl II., glavno mesto so imeli v Gradcu. Obrambni pas vzdolž turške meje se je izoblikoval v vojno krajino.

Hrvaško-slovenski kmečki upori

1573

Zavzemalo območje Štajerske, del kranjske in hrvaško Zagorje. Vzrok za to so bile težave na posestvu Franja Tahy- nadlegovali so otroke in ženske, imeli so grob način pobiranja dajatev, na čelu upora so bili Matija Gubec, Ilija Gregorić, Ivan Pasanec in Ivan Mogalić. Vojska fevdalcev jih je pokončala v bitki pri Stubici. Kazne so bile hude, najslabše so jo odnesli vodje (usmrtitev).

Tolminski kmečki upor

1713

Zavzemala območje Goriške in del Kranjske, zahtevali so pravdo, upor je bil usmerjen proti fevdalcem in državni oblasti, zadušitev upora s četami iz vojne krajine