Politično združitvijo Zgornjega in Spodnjega Egipta pod kraljem Menesom (pogosto se ga imenuje tudi Nermerj)
Zgodovina starega Egipta se je dogajala v nizu stabilnih kraljestev in nizu relativno nestabilnih vmesnih obdobij s skupaj 31 vladarskimi dinastijami.
Višek je dosegla v obdobju Novega kraljestva, v katerem je tekmovala s Hetiti, Asirci in Mitanci, potem pa je začela počasi propadati.
2613 BCE
FARAON SNEFRU
Bil je faraon Starega kraljestva ustanovitelj Četrte egipčanske dinastije.
Zgradil je najmanj tri piramide (dahšurske piramide: Zlomljena, Rdeča in Meidumska piramida) in uvedel več inovacij v gradnji egipčanskih piramid.
Za svoje delo je potreboval delavce. Njegove zmage v Libiji in Nubiji so služile predvsem tema dvema ciljema: dobiti dovolj delovne sile in dostop do surovin in posebnih proizvodov, ki so bili na voljo v teh deželah.
2278 BCE
FARAON PEPI II.
Pepi II. je bil faraon iz Šeste egipčanske dinastije Starega kraljestva, njegovo prestolno ime Neferkare pomeni Čudovita je Rajeva Ka
Njegovo vladanje je zaznamovalo hitro propadanje Starega kraljestva. Moč nomarhov je rasla, moč faraonov pa upadala.
Bil je vladar z najdaljšo vladavino v zgodovini - vladal naj bi več kot 90 let
2060 BCE
FARAON MENTUHOTEP II.
Mentuhotep II. je bil faraon iz Enajste egipčanske dinastije, ki je vladal 51 let.
Okoli 39. leta vladanja je ponovno združil Gornji in Spodnji Egipt, s čimer se je končalo prvo vmesno obdobje Egipta.
Mentuhotepov najbolj izviren gradbeni projekt je njegov pogrebni tempelj. Prekinil je tradicijo gradnje piramidnih kompleksov, značilnih za Staro kraljestvo, in naznanil gradnjo templjev iz Novega kraljestva.
1479 BCE
FARAON TUTMOZIS III.
Tutmozis III. je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Vladal skoraj 54 let
Star dve leti je zasedel prestol in prvih 22 let vladal kot sovladar svoje mačehe in tete Hačepsut, zatem ga je imenovala za faraona, bila sta enakopravna vladarja.
Ustavaril je največje kraljestvo v celi zgodovini Egipta. Izvedel je 17 vojnih pohodov in osvojil ozemlje od kraljestva Nija v severni Siriji do četrtega Nilovega katarakta v Nubiji.
Pokopan je bil v Dolini kraljev v Gornjem Egiptu.
1478 BCE
FARAON HAČEPSUT
Hačepsut "prva v vrsti plemenitih gospa" je bila peti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Vladala je skupaj s Tutmozisom III.
V času njenega vladanja je bilo narejeno toliko kipov, da ima skoraj vsak velik muzej na svetu kip Hačepsut v svoji zbirki.
Po tradiciji je imela Hačepsut spomenike zgrajene v Karnaku.
Rdeča kapela v Karnaku, je bila mišljena kot svetišče.
Mojstrovina Hačepsutinih projektov je njen pogrebni tempelj v bližini Doline kraljev.
1290 BCE
FARAON SETI I.
Seti I. je bil faraon egipčanskega Novega kraljestva iz 19. dinastije.
Vladal je 15 let.
Večkrat se je odločno spopadel s Hetiti in ponovno osvojil večino spornih ozemelj, hetitske nevarnosti pa ni odpravil. Večina njegovih vojnih pohodov je bila uspešna.
Pokopan je v Dolini kraljev, v pogrebnem tempelju.
1047 BCE
FARAON PSUSENES I.
Psusenes I. je bil tretji faraon Enaindvajsete egipčanske dinastije, vladal je iz Tanisa.
Vladal naj bi od 41 do 46 let.
Psusenes je med svojo dolgo vladavino zgradil osrednji del Velikega templja v Tanisu, posvečenega triadi Amon, Mut in Honsu, in obzidje okoli njega.
Psusenesov notranji in zunanji sarkofag izvirata iz ene od starih grobnic v Dolini kraljev.
51 BCE
KLEOPATRA VII.
Kleopatra VII. je bila zadnja faraonka Starega Egipta. Vladala je iz Aleksandrije.
Bila je inteligentna in predana državi. Bila je karizmatična in rojen vodja. Nagnjena je bila k spletkam.
Na prestol se je povzpela kot sovladarica svojega moža in brata Ptolemaja XIII. Kasneje jo je brat prisilil, da je zapustila Egipt. Gaj Julij Cezar je deloval kot posrednik v sporu med njima. V sporu je bil Ptolemaj ubit, Cezar pa je Kleopatri vrnil prestol.
42 BCE
KLEOPATRA VII. (2.)
Leta 42 pr. n. št. je Kleopatrin ljubimec postal Mark Antonij. V boju za oblast med Markom Antonijem in Gajem Oktavijanom je ostala na strani Marka Antonija. V bitki pri Akciju je poveljevala egipčanskemu ladjevju na strani Antonija. Po porazu je zbežala v Aleksandrijo.
Nekaj dni po samomoru Marka Antonija tudi sama storila samomor.