-
Period: to
Slovenci v 19. stoletju
Ključno za slovenska narodna oblikovanja je bilo, da je bil slovenski jezik kljub narečjem enoten. V maternem jeziku so izhajali učbeniki in vladni odloki, zato so se pojavile potrebe po pravopisu, slovnici in slovarju. Marko Pohlin je napisal slovnico Kranjska Gramatika, Linhart Poskus zgodovine Kranjske, Kopitar prvo slovensko znanstveno slovnico. Žiga Zois je vodil Zoisov krožek, kjer so se združevali intelektualci. -
Pogodba v Schonbrunu
Napoleon je premagal avstrijsko vojsko. Z pogodbo v Schonbrunu so bile ustanovljene Ilirske province. Obsegale so Kranjsko, Koroško, Primorsko, Dalmacijo in Zagreb. Z provincami je Napoleon skušal preprečiti trgovanje Avstrijskega ces. z VB in skušal ukrepiti trgovanje z Osmanskim cesarstvom, predstavljale so del celinske zapore. -
Period: to
Ilirske province
Ozemlje Ilirskih provinc ni bilo vključeno v Francosko cesarstvo, prebivalci so imeli ilirsko državljanstvo (ne morajo voliti v francoski parlament). Z organičnim dekretom 1811 so prekinili Avstrijsko ureditev in upravo. Na čelu provinc je bil Auguste de Marmont. Uvedli so upravne, sodne, šolske, cerkvene in gospodarske reforme. Z reformami so bili zadovoljni samo izobraženci, saj se je Slovenščina začela uvajati v šolah in uradih. -
Bitka pri Leipzigu
Napoleon je bitko izgubil in bil izgnan na Elbo. Ilirske province so bile ukinjene, ozemlje pa je postalo administrativna enota Kraljestvo Ilirija, pod Avstrijskim cesarstvom. -
Period: to
Kraljestvo Ilirija
Obdržali so francoske reforme, ki niso ogrožale absolutizma, kot so odprava cehov in patrimonialnega sodstva ter uprave. Gre za čas Metternichovega absolutizma. Položaj Slovenščine se je razlikoval po deželah (AT oblast jo je podpirala na Kranjskem in Štajerskem, ne pa na Koroškem). Tu so delovali Narodno buditeljski krogi kot so Bleiweisov in Čop-Prešernov krog ter Ilirsko gibanje. Med ljudmi je prevladovala deželna identiteta. -
Dunajski kongres
Države zmagovalke nad Napoleonom so se zbrale na mednarodnem diplomatskem srečanju na Dunaju, ki ga je vodil knez Metternich. Želeli so obnoviti stari red in zatreti revolucije, načela konservativizma, vzpostaviti ravnotežje moči v EU. Francija je bila obnovljena na ozemeljske meje iz leta 1792. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Metternich je bil zunanji minister, ki je vodil Avstrijsko cesarstvo v času vladavine Ferdinanda I. Sledil je načelom Dunajskega kongresa. Značilna je bila cenzura, policijski nadzor, prepoved političnih združevanj. -
Period: to
Prva faza industrializacije
Pridobitve so bile parni stroj, ind. mehanizacija, južna železnica in telegrafska zveza. Prevladujoče ind. panoge so bile rudarstvo, železarstvo, usnjarstvo, papirna, steklarska, tobačna, kemična, lesna ind. Povezave železniških obratov na Kranjskem v KID, ter povezovanje rudarstva v Trbovljah v TPD. -
Period: to
Agrarna kriza in izseljevanje
Zaradi industrializacije, majhnosti kmetij, drage mehanizacije in neugodnih posojil so se predvsem moški začeli izseljevati v mesta ob J žleznici, Argentino, ZDA in Kanado. Izseljevanje je povzročilo presežek žensk na podeželju. Ženske, ki so se izseljevale so bile aleksandrinke in slamnikarice. V ZDA so se predvsem priseljevali v Cleveland, kjer so ohranjali svojo narodno identiteto z pevskimi. glasbenimi, dramskimi in športnimi društvi. -
Abecedna vojna
Jernej Kopitar je je želel enoten črkopis za vse J Slovane, kjer bi vsaka črka imela svoj glas. To sta z uporabo cirilice rešila metelčica in dajnčica. Abecedna vojna se je začela ko sta Meteljko in Danko izdajala šolske in nabožne knjige v svojih črkopisih. Prešern in Čop sta dosegla, da sta bila črkopisa prepovedana. Nato smo Slovenci prevzeli gajico, ki jo uporabljamo še danes. -
Period: to
Izgradnja južne železnice
Povezala je Trst in Dunaj. Mesta ob železnici so doživela ind. razvoj, hiter transport surovin. Železnica je spodbujala ustanavljanje podjetij , ki se ukvarjajo z železniško mehanizacijo. Mesta, ki jih je železnica zaobšla so začela gosp. zaostajati. Železnica povzroči prihod tujega blaga, ki je povzročil konkurenco domačemu. -
Pomlad narodov
Marčna revolucija v AT cesarstvu je imela liberalne in nacionalne zahteve. S tem se konča Metternichov absolutizem, pridobitev revolucije v SLO je odprava fevdalizma, zgodile so se tudi prve moderne volitve na Slovenskem. 1849 pride na oblast Franc Jožef. Bila je svoboda tiska, zato so se začele širiti ideje o združitvi SLO ozemlja. Oblikoval se je program Zedinjene Slovenije, kjer so zahtevali slovensko samoupravo s svojim deželnim zborom, slovensko kraljestvo in SLO jezik v šolah in uradih. -
Družba svetega Mohorja
To je 1. slovenska založba, ki jo je ustanovil A. T. Slomšek. Delovala je v Celovcu. Izdajali so knjige. -
Prvi zemljevid SLO ozemlja
Zemljevid je izdelal Peter Kozler leta 1851, zaradi cenzure so bili vsi izvodi zaplenjeni. Zemljevid je bil izdan šele leta 1861, ko se je končal Bachov absolutizem in s tem cenzura. -
Period: to
Bachov absolutizem
Začel se je s Silvestrskim patentom, s katerim so bile odpravljene pridobitve revolucije, razen odprave fevdalizma. Za Slovence neoabsolutizem pomeni konec političnih društev, cenzuro tiska in nemščina kot uradni jezik. Alexander Bach je bil notranji minister AT cesarstva. Zaradi izgube Lombardije in gosp. krize je Franc Jožef odstavil Bacha, začelo se je obdobje ustavne monarhije (Oktobrska diploma). Februarja 1861 pa je monarhija postala centralizirana (Februarski patent). -
Konkordat s cerkvijo
Cerkev dobi nadzor nad šolstvom. Gre za čas Bachovega absolutizma. Slovenščina postane učni predmet, ukinjen je bil Ljubljanski licej. -
Prestavitev sedeža Lavantinske škofije
Slomškovo delovanje je bilo pomembno tudi za širjenje slovenstva na štajerskem. S prestavitvijo Lavantinske škofije iz Sv. Andraža v Maribor je dosegel, da je Štajerska postala cerkvena enota. V Mariboru je ustanovil teleološko šolo, kjer so poučevali v slovenščini. -
Volitve v deželne zbore
Slovenci so bili na volitve nepripravljeni imeli so pomanjkanje ustreznih kandidatov in neizdelan politični program. Spopadli so se narodnjaki (slovensko čuteči) in ustavoverci (nemško čuteči). Večino so dobili ustavoverci, izvoljeni so bili le 3 poslanci narodnjakov. Po neuspehu na volitvah so narodnjaki širili narodno gibanje med kmeti. To je povzročilo zaostrovanje odnosov z ustavoverci za katere se je uveljavilo ime nemškutarji. -
Period: to
Čitalnice
Čitalnice so bile kulturne ustanove. Bile so gledališča, drame predavalnice, kavarne, gostilne z namenom širjenja slovenske narodne zavesti. Bile so tudi kulturne prireditve imenovane besede, ki so potekale v SLO jeziku. Nastajale so v mestih in vaseh, prva je bila v Trstu. -
Volitve 1867 in uvedba dualizma
Slovenci so bili tokrat pripravljeni na volitve, zato so doživeli uspeh na volitvah. Kranjski deželni zbor ni podpiral dualizma, zato so ga avstrijske oblasti razpustile. Potem so se zgodile nove volitve, kjer so novi poslanci izvolili predstavnike v državni zbor, ki so volili za dualizem, obtožijo jih oportunizma. Leta 1867 je se narodna stranka razcepila na staroslovence in mladoslovence, saj so se zaradi dualizma maldoslovenci želeli radikalno politiko, stari pa umirjeno. -
Period: to
Taborsko gibanje
Bili so politično in ne kulturno gibanje. Zborovanje na prostem, kjer so mladoslovenci želeli razširit program Zedinjene Slovenije, kasneje so se taborom pridružili tudi mladoslovenci. Prvi tabor je bil v Ljutomeru največji pa je bil Vižmarje pri Ljubljani. Avstrijska vlada je tabore prepovedala, saj so menili, da krepitev narodne zavesti povzroča razkol med Slovenci in Nemci. -
Volitve v deželni zbor 1873
Slovencem bi volitve morale prinesti uspeh, ampak so staroslovenci in mladoslovenci nastopili vsak s svojim geslom. Slovenci so bili dezorientirani za koga volit. Dunajska vlada je ukazala, da morajo vsi uradniki voliti za nemške kandidate. Večino so dobili nemški kandidati. -
Zlom dunajske borze
Kriza na slovenskem ni imela dramatičnih razsežnosti, propadla so podjetja, ki so bila že v težavah. Najbolj je bilo prizadeto kmetijstvo, zaradi zakona o zemljiški odvezi, visokih davkov, prepočasnega posodabljanja kmet. in zaradi znižanja cen kmet. pridelkov zaradi tuje konkurence. -
Period: to
Obdobje slogaštva
Zaradi političnih neuspehov in naraščajočega vpliva Nemcev sta politični strani začela sodelovati. Da bi obdržali politično slogo so liberalci popuščali klerikalcem in pristajali na njihov program, zato je bila v tem času politika usmerjena konzervativno-klerikalno. V ospredju je bilo katolištvo in uveljavljanje slovenskega jezika ne pa Zedinjena Slovenija. -
Period: to
Taaffejeva vlada
Bila je konservativna vlada, konzervativci in liberalci so delovali kot konzervativno-klerikalna stranka, to imenujemo obdobje slogaštva. Značilna je bila drobtinčarska politika, kjer so v zameno za podpiranje Taaffejeve vlade dobili dovoljenje za uporabo Slovenščine v šolah in uradih. V tem času so na Kranjskem in Sp. Štajerskem v šolah in uradih uporabljali slovenščino. Na Primorskem je Dunaj zaradi irredentizma popuščal Slovencem in slovenstvo se je lahko krepilo. -
Period: to
Druga faza industrializacije
Izgradilo se je cestno omrežje in telefonsko omrežje med Dunajem in Trstom. Prevladujoče panoge so bile usnjarstvo, steklarstvo, prehrambna in kemična ind. Prebivalstvo se je selilo iz podeželja v mesta in izven Evrope (ZDA). -
Razcepitev liberalcev
Smrt Bleiweisa povzroči, da se konzervativci začnejo povezovati s ustavoverci. To povzroči razkol liberalcev na elastike (Janko Kersnik, Fran Šuklje) in radikale (Ivan Tavčar, Ivan Hribar). Elastiki so imeli bolj elastični v svoji politiki in so sodelovali s konzervativci. Radikali so imeli radikalnejšo politiko in niso sodelovali z konzervativci. to pomeni konec sloge, saj nimajo več skupnih interesov za slovenski narod. -
Slovenska ljudska stranka
Imela je klerikalni in konservativni program, Vodila sta jo Karel Klun in Ivan Šušterič. Geslo je bilo vse za dom, vero in cesarja. Časopis Slovenec, telovadno društvo Orel. Imeli so krščansko socialno gibanje, ki ga je vodil Janez Evangelist Krek. Zagovarjali so trializem. -
Narodno napredna stranka
Podporniki so bili meščani in izobraženci. Bili so liberalci, niso imeli socialnega in gospodarskega programa. Program Zedinjena Slovenija. Voditelja sta bila Ivan Tavčar in Ivan Hribar. Geslo: vse za domovino, omiko in svobodo. Časopis je bil Slovenski narod, telovadno društvo pa Sokol. Zagovarjali so neoslavizem. -
Jugoslovanska socialdemokratska stranka
Pripadniki stranke so bili delavci. Program je bil radikalen imeli so ideje socializma. Ustanavljali so sindikate in zadružne trgovine (konzume). Voditelj je bil Etbin Kristan, časopis Rdeči prapor in Jutranja Zarja. Geslo: Delu čast in oblast, telovadno društvo Svoboda. Zagovarjali so neoilirizem. -
Period: to
1. svetovna vojna
Vzroki za vojno so bili kolonializem, oboroževalna tekma, krizna žarišča (Balkan, Maroko). Povod za vojno je atentat Franca Ferdinanda v Sarajevu. AO Srbiji zada ultimat, ki ga Srbija ne izpolni, zato AO napove vojno Srbiji. Slovenci so se borili na strani AO in centralnih sil. Borili so se na Vzhodni in Balkanski fronti. Po prestopu Italije na stran antante pa tudi na Soški fronti. -
Londonski sporazum
Italija prestopi na stran antante. Italiji je bilo obljubljeno ozemlje Z od črte Triglav, Logatec, Snežnik, Reka, Cres, Lošinj, Zadar, Lastovo. -
Period: to
Soška fronta
Potekala je od Rombona, po reki Soči do reke Timave. AO vojski je poveljeval Svetozar Borojević, ITA vojski pa Lugi Cadorno. Italija je v 11 ofenzivah premagala AO, a brez večjih uspehov. Nato pa se je zgodil Čudež pri Kobaridu, kjer je AO in NEM vojski poveljeval Otto von Below. Italijane so napadli z granatami s fosgenom, konec oktobra 1917 so se boji Soški fronti končali, frontna črta pa se je premaknila na reko Pijavo.