-
Period: to
oblikovanje političnih strank
v Angliji (osnove v 12. stoletju), povezovanje strank v tabore (podobni cilji in temelji - 19. stoletje vlada in opozicija) -
Period: to
Irsko vprašanje
1800 - Act of Union: združil Irsko kraljestvo in Kraljestvo VB, Daniel O'Connel: 1823 katoliško združenje, 1830: Reapeal, radikalnejše združenje Mlada Irska, težave Ircev sredi 19. stoletja - krompirjeva lakota zaradi plesni -> izseljevanje v Ameriko, 1858 irsko republikansko bratstvo - precej radikalne, 70ta leta 19. stol: politika abstrukcije - irski poslanci namenoma ne udeleževali sej, 1879-1882: izbruh kmečke vojna, začetek 1. sv. vojne: irska samouprava - zakon -
Nemška zveza - Dunajski kongres
vodili kraljevina Prusija in Avstrijsko cesarstvo -
Po Julijski revoluciji
širitev liberalnih in nacionalnih idej --> vladarji so se na širitev teh idej odzvali z represijo. Vzroki: nosilci idej - meščani (želeli večjo gospodarsko in politično moč), slabšanje položaja delavstva, kmetje-pridružili (dosegali povečinoma konec fevdalizma, slabe letine - lakota), nacionalizem. Cilji: liberalizem, nacionalizem -
VB in njen imperij
kraljica Viktorija - viktorijanska doba: pospešena industrializacija, naraščanje delavstva, razvoj medicine, prometa, komunikacij, tekmovanje med velesilami, imperialistična sila: kupili večino delnic v Sueškem prekopu - postanejo večinski lastniki (pomagali so graditi) kolonije: Kanada, Indija, Avstralija, NZ, povezali S in J Afriko, notranja politična nasprotja: torijci (konservativci<9, vigovci (liberalci), labursiti (delavstvo) -
Period: to
Apeninski polotok
Mlada Italija: razvila iz gibanja Karbonarjev (Garibaldi in Mazzini)-gonilna sila za revolucionarnimi idejami; nemiri v Rimu (uvedba ustave in umik papeža)-februar 1849 republika. V Milanu in Benetkah razglasili republiko in pregnali avstrijske čete (Albert) - sveta vojna (prostovoljci iz Lombardije in Benečije) - poraz. Poveljnik avstrijske armade je bil J. J. Radetzky - zmaga bitka pri Custozzi poleti 1848 -podpis premirja (kralj Benečije prislijen) -
vstaja v Palermu
-Siciilja-
Kralj Dveh Sicilij je moral obljubiti ustavo (ljudstvo zahtevalo ustavo) -
Francija: demonstracije
2/3 prebivalstva delavci (dali pobudo), zahtevali splošno volilno pravico in izboljšanje položaja nižjih slojev. Kralj zbežal v VB. -
Francija: razglasitev republike
Imenovali začasno vlado: uzakonila svobodo tiska in zborovanja, ukinila smrtno kazen za politična nestrinjanja, uvedla splošno in enako volilno pravico, omejila delovni čas, za pomiritev brezposelnih ustanovili državne delavnice. -
Nemška zveza: revolucionarna združenja
revolucionarna gibanja-priljubljena pri študentih, cilj: vsenemška združitev(meščani pa demokratične-politične reforme in povečanje vpliva), marec 1848-revolucionarna gibanja si izborijo: svobodo tiska, uvedbo liberalnejših ustav, razpis volitev v deželne zbore. Sklic zveznega zbora v Frankfurtu (odprava cenzure tiska) -
Avstrijsko cesarstvo: marčna revolucija
po zaključku Metternichovega absolutizma; cesar Ferdinand I. odstavi Metternicha in obljubi vpeljavo ustave, svobodo tiska in združevanje, ustanavljanja narodnih gard -
Period: to
Francija: volitve v francosko skupčino
nova vlada ni imela posluha za revolucionarja --> spet nemiri. Obrambni minister zatre-konec revolucije (junij) -
Nemška zveza: sklic vsenemškega parlamenta
VELIKONEMŠKI program: Avstrijsko cesarstvo + dežele znotraj Nemške zveze, nosilci Habsburžani, zagovorniki predvsem avstrijski dvorni krogi. MALONEMŠKI program: dežele Nemške zveze, pod okriljem Pruskega kralja (Friderik Vilijem IV.), zagovorniki demokratični krogi znotraj nemških dežel: problem dežel, ki so pod Avstrijskim cesarstvom. Prevlada malonemška združitev. -
Period: to
Nemška zveza: nemški parlament
izpeljava volitev vseh prebivalcev Nemške zveze, maj 1848: sestane nemški parlament (1 leto) - izobraženci; izdelali naj bi nemško ustavo in sprejeli sklep o združitvi. Kmalu ukinjeni dosežki revolucije: nemška krona ponujena pruskemu kralju Frideriku Viljemu IV. - zavrne. V Prusiji razpustili deželni zbor in vpeljali OKTROIRANO (vsiljeno) ustavo: volilna pravica po 3 volilnih razrednih (glede na višino davkov) -
Avstrijsko cesarstvo: slovanski kongres
vodil Palanchy - zahtevali izvzem slovanskega ozemlja iz Nemške zveze; Čehi, Slovenci in Italijani imeli pomisleke proti nemškim političnim ciljem, dunajska vlada vojaško posredovala, se uprla in slovanski kongres tudi prekinila -
Avstrijsko cesarstvo: sklic ustavodajne skupščine
sprejmejo zakon o odpravi fevdalizma proti plačilu odškodnine - konec fevdalizma -
Francija: novi predsednik - Louis Napoleon
ni bil naklonje republikancem niti revolucionarjem,
volitve MAJA 1849 (zaradi nestrinjanje): večina monarhisti, nova ustava 1852:najprej 10-letni mandat, še isto leto se razglasi za cesarja Napolenona III. Končano obdobje 2. republike. -
Avstrijsko cesarstvo: avstrijsko cesarstvo
Ferdinanda I. nadomesti Franc Jožef -razglasil oktroirano ustavo: razpustil parlament, strl vsa revolucionarna gibanja (pomagal Radetzky in vojaška pomoč Rusije), ukinil nacionalna gibanja in demokratične dosežke, ministri podrejeni cesarju -
Združitev Nemčije in Nemško cesarstvo: Erfurtska zveza
več S Nemških dežel, Olomuški sporazum 1851: obnova Nemške zveze (prisilili pruskega kralja), Prusija: gospodarsko razvita, ustavna monarhija -
Habsburška monarhija: Silvestrski patent
Franc Jožef obljubi reforme, a jih ukine ko zaduši revolucijo razen fevdalizma (cenzura, svoboda tiska...) -
Združitev Italije: Camillo Benso di Cavour
leta 48/49 - revolucije - neuspeli poskus, Karbonarji, Mlada Italija -glavni cilj znebiti se ne italijanskega prebivalstva, svobodilno gibanje Sardinsko kraljestvo (Karl Albert --> Viktor Emanuel), risorgimento, 1852: izvoljen za minsitrskega predsednika Cavour - velika vloga pri združitvi - ustvari precej svobodno državo, modernizacija; vedel, da mora izrinite Avstrijce, a se mora povezati (Franciji - Napoleon III. ponudi Nico in Savoro) -
Habsburška monarhija: Bachov absolutizem/neoabsolutizem
ime po Alexandru Bachu - notranji minister Avstrijskega cesarstva, Franc Jožef odloči za uveljavo absolutizma, odločevalci: največ cesar, minsitri, uradniki, cerkve vojska, odnos do cerkve: velika vloga (1855 konkordat), uprava: deljeno na občine,okrajno glavarstvo, deželni zbori, na čelu deželni namestnik, gospodarstvo: lliberalizem, odprava carin, cehov, modernizacija, šolstvo: v rokah cerkve, nadzor: krepi se cenzura, podeželje - orožništvo -
Rusija: Krimska vojna
vzroki: Rusija zaščitnica pravoslavcev v Osmanski državi + želja po nadzoru nad Bosporjem in Dardanelami; interesi VB in Francije, Rusija računala na podporo Avstrijskega cesarstva; Rusija vdre v Moldavijo in Vlaško, ruska mornarica v Sinopskem zalivu uniči turško floto, bitka pri Sevastopolju, posledice: 1856 pariška mirovna pogodba: Rusija izgubi vpliv v Podonavju in na Balkanu, Črno morje- nevtralno, Vlaška in Moldavija dobita avtonomijo znotraj Osmanske države -
Združitev Italije: 2.vojna za neodvisnost -zavezništvo
zavezništvo Piemont - Francija, Avstrijsko cesarstvo Piemnotu izda ultimat o razorožitvi ->vojna; bitka pri Magenti In Solferinu zmaga Fr.- Ita., posledice: pogodba v Villafranci - Avstrijci umaknejo iz Lombardije, dogovor z Napoleonom III., ustanovitev rdečega križa, potrditev priključitve Modene, Parme in Emilije-Romanje Piemontu (plebiscit). Ozemeljsko povečanje Piemonta -
Habsburška monarhija: konec absolutizma
vzroki: vojna med avstrijskim cesarstvom in apeninskim polotokom (izgubili Lombardijo), v 50ih letih obdobje, ki vpliva na gospodarstvo - nazadovanje -> prisiljen sprejeti spremembe cesar: imenuje novo vlado in odstrani Bacha -
Rusija: Aleksander II
ruska politična in gospodarska zaostalost, liberalne reforme: 1860: dekret o odpravi osebne odvisnosti kmetov, pospešena industrializacija, modernizacija infrastrukture in OŠ in SŠ, kljub reformam vladal kot avtokrat, nasprotoval parlamentarizmu, posledice: širjenje radikalnih gibanj narodnikov - 1881 atentat na carja Aleksandra II. -
Habsburška monarhija: Oktobrska diploma
konec noabsolutizma, ustavna monarhija, uvajala federalizem - upor avstrijskim nemcev in del madžarske politike -
Habsburška monarhija: februarski patent
Franc Jožef spozna, da oktobrska diploma ne more prakticirati: centralizacija, obuditev parlamentarnega življenja -
Združitev Italije: 2.vojna za neodvisnost - Italijansko kraljestvo
1860: Garibaldi s prostovoljci zasedel Siciljo, Neapelj -> izroči Kr. Dveh Sicilij Piemonstkemu kralju Viktorju Emanuelu II., Piemont zasede večji del Papeške države, priključitve potrdili na plebiscitih, 17.3.1861: ita. parlament razglasi Italijansko kraljestvo (+ Rim, Južna Tirolska, Furlanija Julijska krajina) : kralj Viktor Emanuel II. - ustavna monarhija, Cavour ministrski predsednik, notranje težave države (slaba infrastruktura, razlike S - J, veliko nepismenega prebivalstva) -
Združitev Nemčije in Nemško cesarstvo: Otto von Bismarck
Vilijem I. za ministrskega predsednika imenoval Otta von Bismarcka: krepil in posodobil armado, konservativec, načrtno slabil položaj Avstrijskega cesarstva v Nemški zvezi (tudi položaj Francije in Danske)-da lahko pride do združitve v Nem. cesarstvo, realpolitika: praktičnost odločitev, ni striktno ideološka, sloni na moči in pragmatičnosti (fragmatičnost in praktičnost) -
Period: to
Združitev Italije: Rim ali smrt
Mazzini in Garibaldi imela v rokah združevanje po smrti Cavourja, 1862: Garibaldi s 3000 prostovoljci nad Rim ("Rim ali smrt") posledice: prekine pohod- neuspeh1866: Avst. - Pr. vojna (dobi Nenečijo, Napoleon prisiljen odstopiti, papež nima zaveznikov) 1870 - Fr - Pr vojna(pridobi Rim), iredentizem - gibanje (zahteva priključitve območij, ki v 15. stoletju pod Benečijo), papež: priznana diplomatska svoboda, eksteritorialen status "ujetnik" - 1929 - pogodba s Papežem -
Združitev Nemčije in Nemško cesarstvo: Nemško - Danska vojna
Danska proti Prusiji in Avstrijskem cesarstvu, povod: Danska želela priključiti vojvodino Schleswig (del Nem. zveze), posledice: zmaga Avstrije (Schelswig) in Prusije (Holstein) -
Združitev Nemčije in Nemško cesarstvo: Avstrijsko - Pruska vojna
ali sedemtedenska vojna. Prusija in Italija proti Avstrijskim cesarstvom, načrt kako iz Nemške zveze izključiti Avstrijo, Avstrija se je morala bojevati na dveh frontah (proti Italiji: Custozza - zmaga, proti Prusiji: Kraljevi dvorec - izgubi), sporazum --> glavni problem. posledice: 23.8. 1866 - razpade Nemška zveza - mirovna pogodba v Pragi, oblikovala Severnonemška zveza - gospodarsko uspešna, Italija dobi Benečijo. -
Habsburška monarhija: decembrska ustava
dokončno potrjen dualizem: zakon o društvih, zakon o splošnih pravicah državljanov, nadzor na d šolstvom prevzame država, splošna in obvezna osemletna šolska obveznost -
Habsburška monarhija: dualizem
Preoblikovanje v avstro-ogrsko, Fran Jožef avstrijski cesar in ogrski kralj, Franc Jožef in Elizabeta bavarska/Sisi kronana za madžarski kraljevi par, dualizem - dveh suverenih držav v isti monarhiji, skupno jima je: zunanja, obrambna in finančna politika, Cislajtanija (avstrijski del) in translajtanija (madžarski del) -
Period: to
Združitev Nemčije in Nemško cesarstvo: Francosko - Pruska vojna
Francija proti Prusiji, vzroki: odpor do novonastajajočih držav (Francija); Pruska vojska vdrla v Loreno, 1870 bitka pri Sedanu (Prusi zajeli 100 000 fr. vojakov), pri Metzu se je vdala francoska armada. Posledice: 1871: mirovna pogodba iz Frankfurta: Francija morala Nemčiji odstopiti Alzacijo in Loreno, Prusi vojna odškodnina; Napoleon III. moral odstopiti (zbežal v VB); ustanovljeno Nemško cesarstvo, v Franciji se je oblikovala republika -
Ustanovitev Nemškega cesarstva - Versailles
razglašeno Nemško cesarstvo: ustavna monarhija (ustava), prvi nemški cesar = pruski kralj Viljem I., ministrski predsednik = Bismarck, zvezna federativna država, pospešena industrializacija, kolonizacija, povezovanje z Avstrijo proti Balkanu, kulturni boj med državo in cerkvijo na področju šolstva, porok... -
Francija: Pariška komuna
1852 - 1870: obdobje drugega cesarstva, 1870 - 1871: 3. republika - volitve 1871 dobijo monarhisti, Pariška komuna: samouprava, 72 dni obstaja, vzpostavili socialno pravičnejši sistem: enakopravnost žensk, ločitev cerkve in države, splošna oborožitev ljudstva; april: začetek obleganja Pariza - krvavi teden - umrlo 25.00 vstajnikov, po notranje politični krizi so uvedli republikansko ureditev, do konca 19. stoletja: gospodarski razvoj, kolonije in nesoglasja z Nemčijo -
Rusija: Rusko - Turška vojna
vzrok: osmanska represija proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom, Rusija zaveznica vseh pravoslavcev -> zmagajo 1878 premirje v San Stefanu, posledice: Bolgarija ozemeljsko okrepi in si pridobi neodvisnost od Osmanov, Rusija povečala vpliv na Balkanu -
Socialdemokracija
upoštevanje razrednih razlik med pravno enakimi državljani, cilji: pravna enakost in zaščita delavstva kot posledica liberalnih gibanj (kasneje socialna), 1889: nastanek Socialistične internacionale v Parizu: zveza/kongres socialnodemokratičnih strank (najprej povezovale znotraj države), Karl Marx in Friderik Engels - ideologija (komunizem - način prevzema oblasti z revolucijo, socializem - demokratičen prevzem) -
krščanska demokracija: okrožnica papeža Leona XIII.
temelj je družbeni nauk Cerkve, solidarnost, družina, verska strpnost; prve 1830 v Franciji, Belgiji in na Irskem, 1891: Rerum novarum (nove stvari) - prvi odziv Vatikana na industrializacijo, zavzemali za uvedbo socialne politike, ne za odpravo družbenega reda, enakost -
Period: to
Rusija: Aleksander III
obdobje REAKCIJE-konzervativne/avtokratske reforme: okrepil nadzor nad kmečkim preb., ukinil avtonomnost univerz, poostril cenzuro, začel z rusifikacijo neruskega preb., med letoma 1891–1894 s Francijo sklenil vojaško zvezo –> zavarovanje pred morebitno vojno z Nemčijo –> začetek Antante, rusifikacija -
Period: to
Rusija: Nikolaj II
nadaljeval politiko Aleksandra III., nasprotoval uvedbi demokracije, nenaklonjenost reformam je spodbudila nastajanje revolucionarnih krogov, konec 19. stol. in začetek 20. stol. Rusija doživljala hiter gospodarski razvoj. 1901- socialistična stranka Rusije, 1903 - komunistična stranka -
Period: to
Rusija: Rusko - Japonska vojna
vzrok: Japonska zahteva po ruskem umiku iz Mandžurije - kitajska provinca (veliko rudnih bogastev), bitka pri Cušimi: JAP ladjevje premagalo rusko, konec: podpis mirovne pogodbe v Portsmouthu –> Japonska dobi Mandžurijo, vplivala na revolucijo 1905, posledice: Rusija - večanje nezadovoljstva med prebivalstvom, Japonska: začne opozarjati nase, širi ozemlje -
Rusija: Revolucija leta 1905
vzroki: Rusija igubi Rusko-Japonsko vojno +avtokratski način vladanja, v Petrogradu: splošna stavka delavcev, carska vojska je začela streljati na protestnike, ruska krvava nedelja, car izdal oktobrski manifest - zavezal da se bo držal, sklical DUMO (parlament),1906 temeljni zakon: car podeli sebi nazaj večji del oblasti.