Razvoj Rimokatoliške cerkve v Srednjem veku

  • 381

    Arijanstvo

    Krščanski nauk škofa Arija je bil dokončno prepovedan na prvem carigrajskem koncilu.
  • 525

    Benediktinec

    Član najstarejšega menuškega redu, ki sledi pravilom svetega Benedikta. Prvi samostan je bil Monte Cassino, na Slovenskem pa Gornji grad.
  • 604

    Gregor Veliki

    Največji dosežek papeža je pokristjanjevanje Anglije, kar je dosegel sveti Avguštin. Podpiral je petje brez spremljave oz. koral.
  • 756

    Pipinova darovnica

    Dokument, s katerim je bila ustanovljena Cerkvena država. Razvila se je iz že podarjeni zemljišč, znana kot patrimonij svetega Petra ter ozemlja, ki jih je frankovski kralj odtrgal Langobardom ter podelil rimskim škofom.
  • 1054

    Velika Shizma

    Znana tudi kot veliki razkol. Krščanstvo se je ločilo na rimokatoliško in pravoslavno krščanstvo.
  • 1085

    Gregor VII.

    Sprožil je investiturni boj, boj Cerkve, da sama umešča škofe, zato se je sprl z nemško-rimskim cesarjem Henrikom II.
  • 1122

    Wormski Konkordat

    Wormski Konkordat
    Sporazum med Cerkvijo in nemško-rimskimi cesarji, s katerim se je zakjlučil investiturni boj. Papež imenuje škofa, cesar pa mu podeli zemljiško posest.
  • 1210

    Frančiškan

    Pripadnik reda, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški. Veliko so delovali v mestih, na Slovenskem, na primer, na Ptuju, Celju in Kamniku.
  • 1215

    Dominikanec

    Pripadnik reda bratov pridigarjev, katerega zavetnik je sveti Dominik. Poznamo jih po belih haljah s črnim plaščem. Zaupano jim je bilo vodenje inkvizicije.
  • 1215

    Avguštinec

    Pripadniki verskega reda, ki se je ravnal po pravilih sv. Avguština iz Hippa, avtorja dela o božji državi. Pravila so bila potrjena na lateranskem koncilu.
  • 1232

    Inkvizicija

    Cerkveno sodišče za odkrivanje in kaznovanje heretikov, ki so ga predvsem vodili dominikanci in frančiškani. Kazni so bike stroge: zaplemba premoženja, mučenje in smrt.
  • 1415

    Jan Hus

    Češki verski reformator. Cerkev ga je izobčila in dala sežgati na grmadi.
  • 1440

    Konstantinova darovnica

    Dokument, s katerim so papeži dokazovali svojo posvetno oblast mad Italijo, ki naj bi jim jo podelil rinski cesar Konstantin, saj je osnoval novo prestolnico Konstantinopel in s tem zapustil Italijo. Humanist in jezikoslovec Lorenzo Valla je dokazal, da je dokument ponaredek iz 9. stoletja.