Flag of europe.svg

Razvoj Evropske unije

  • Konec druge svetovne vojne v Evropi

    Konec druge svetovne vojne v Evropi
    V Evropi se je končala druga svetovna vojna. Evropa je bila opustošena, na milijone ljudi je bilo mrtvih, ranjenih ali razseljenih. V holokavstu je bilo umorjenih šest milijonov Judov.
  • Ustanovitev zveze NATO

    Ustanovitev zveze NATO
    Ustanovitev Organizacije severnoatlantskega zavezništva (NATO), meddržavnega varnostnega zavezništva med Združenimi državami Amerike, Kanado in 10 zahodnoevropskimi državami. Zveza NATO je leta 2020 štela 30 držav članic, vključno z 21 državami EU.
  • Evropska skupnost za premog in jeklo

    Na podlagi Schumanovega načrta je šest držav podpisalo pogodbo o skupnem upravljanju industrije premoga in jekla. Tako nobena od njih ne bi več mogla sama izdelovati orožja, ki bi ga uporabila proti drugi, kakor je to bilo v preteklosti. Teh šest držav je bilo: Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg. Evropska skupnost za premog in jeklo je nastala leta 1952.
  • Rimski pogodbi

    Rimski pogodbi
    Uspešnost pogodbe o premogu in jeklo je pripomogla, da je šest ustanovnih držav razširilo sodelovanje tudi na druge gospodarske panoge. Sodelovanje so formalizirale s podpisom dveh pogodb o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom), ki sta začeli delovati 1. januarja 1958.
  • Ustanovitev Evropskega parlamenta

    Ustanovitev Evropskega parlamenta
    Prvo zasedanje Evropske parlamentarne skupščine, predhodnice današnjega Evropskega parlamenta, je bilo v Strasbourgu v Franciji. Za njenega predsednika je bil izvoljen Robert Schuman. Evropska skupščina je nadomestila skupno skupščino Evropske skupnosti za premog in jeklo in se 30. marca 1962 preimenovala v Evropski parlament.
  • Ustanovljeno je Evropsko združenje za prosto trgovino

    Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA) je bilo ustanovljeno za spodbujanje proste trgovine in gospodarskega povezovanja med nekaterimi državami, ki niso članice EGS: Avstrijo, Dansko, Norveško, Portugalsko, Švedsko, Švico in Združenim kraljestvom. Do leta 2020 postanejo države članice Efte še Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.
  • Podpis „Pogodbe o združitvi“

    Pogodba o združitvi izvršnih organov treh Skupnosti (Evropske skupnosti za premog in jeklo, Evropske gospodarske skupnosti in Euratoma) je bila podpisana v Bruslju in začela veljati 1. julija 1967. Odtlej imajo Evropske skupnosti enotni upravni organ (Komisija) in en sam izvršilni organ (Svet).
  • Širitev s 6 na 9 držav članic

    S pridružitvijo Danske, Irske in Združenega kraljestva Evropskim skupnostim se je število držav članic povečalo s šest na devet.
  • Prve neposredne volitve v Evropski parlament

    Evropski državljani so lahko prvič neposredno volili poslance v Evropski parlament. Pred tem so poslance izbirali v nacionalnih parlamentih. Poslanci so se začeli povezovati v vseevropske politične skupine in ne po državah.
  • Grčija postane deseta država, ki se je pridružila EU

    Grčija postane deseta država, ki se je pridružila EU
    Potem ko je zrušila vojaški režim in leta 1974 ponovno vzpostavila demokracijo, je Grčija izpolnila vse pogoje za članstvo in se pridružila Evropskim skupnostim.
  • Dve novi državi članici: Španija in Portugalska

    S pristopom Španije in Portugalske k Evropskim skupnostim se je število članic povečalo na dvanajst.
  • Padec berlinskega zidu

    Padec berlinskega zidu
    Padel je berlinski zid in meja med vzhodom in zahodom je bila prvič po 28 letih spet odprta. Po več kot 40 letih pride do ponovne združitve Nemčije. Vzhodni del Nemčije se je Evropskim skupnostim pridružil 3. oktobra 1990.
  • Razpad Jugoslavije

    Razpad Jugoslavije
    Na Balkanu se je začel razpad Jugoslavije. Vojne, ki so sledile, so povzročile več deset tisoč žrtev in trajale večino naslednjega desetletja.
  • Maastrichtska pogodba

    Pogodba o Evropski uniji je bila podpisana v Maastrichtu na Nizozemskem. Je pomemben mejnik, saj določa jasna pravila za prihodnjo enotno valuto, zunanjo in varnostno politiko ter tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev. Evropska unija je uradno ustanovljena s pogodbo, ki začne veljati 1. novembra 1993.
  • EU pridobi 3 nove članice: Avstrijo, Finsko in Švedsko

    Avstrija, Finska in Švedska se pridružijo EU. 15 držav članic zdaj zajema skoraj celotno zahodno Evropo.
  • Amsterdamska pogodba

    Podpisana je bila Amsterdamska pogodba. Pogodba je nadgradila Maastrichtsko pogodbo in določila načrt za preoblikovanje institucij EU, močnejšo vlogo Evrope v svetu in več sredstev za zaposlovanje in varstvo pravic državljanov. Veljati je začela 1. maja 1999.
  • Rojstvo evra

    Rojstvo evra
    V 11 državah je bila uvedena skupna valuta evro, vendar samo za trgovinske in finančne transakcije. Bankovci in kovanci se uvedejo pozneje. Prve države evrskega območja so Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija. Danska, Švedska in Združeno kraljestvo se zaenkrat niso odločile za pridružitev evrskemu območju.
  • Pogodba iz Nice

    Voditelji EU so podpisali Pogodbo iz Nice. Njen cilj je reformirati institucije, da bo EU lahko učinkovito delovala, potem ko je dosegla 25 držav članic, in se pripraviti na naslednjo pridružitev večje skupine novih članic. Veljati začne 1. februarja 2003.
  • 12 držav začne uporabljati evrobankovce in kovance

    Evrobankovci in kovanci postanejo zakonita valuta v 12 državah EU (Grčija se je evrskemu območju pridružila leta 2001, več držav je sledilo po letu 2002). Tiskanje bankovcev, kovanje kovancev in njihova distribucija je velika logistična operacija. Bankovci so za vse države enaki. Kovanci imajo eno standardno stran, na drugi pa je nacionalni simbol države.
  • 10 novih držav

    10 novih držav
    Ciper in Malta se pridružita EU skupaj z 8 državami Srednje in Vzhodne Evrope – Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovaško in Slovenijo – končno je odpravljena delitev Evrope po drugi svetovni vojni.
  • EU izrazi dobrodošlico Bolgariji in Romuniji

    S pristopom še dveh držav iz vzhodne Evrope – Bolgarije in Romunije – se je število držav članic EU povzpelo na 27.
  • Lizbonska pogodba

    Lizbonsko pogodbo, ki spreminja predhodne pogodbe, je podpisalo 27 držav članic. Pogodba je namenjena oblikovanju bolj demokratične, učinkovitejše in transparentnejše EU, ki bo sposobna reševati vprašanja globalnih sprememb, denimo podnebnih sprememb, varnosti in trajnostnega razvoja. Vse države EU ratificirajo Pogodbo, preden ta začne veljati 1. decembra 2009.
  • Hrvaška postane 28. članica EU

    Hrvaška postane 28. članica EU
    Hrvaška se je kot 28. članica pridružila EU.
  • Združeno kraljestvo izstopi iz EU

    Združeno kraljestvo izstopi iz EU
    Združeno kraljestvo je po 47 letih članstva izstopilo iz EU in odprlo novo poglavje v odnosih z EU.Brexit označuje izstop Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije (EU).
  • Rusija napade Ukrajino

    Rusija napade Ukrajino
    EU in njeni mednarodni partnerji odločno obsodijo neupravičeno in neizzvano rusko vojno agresijo. EU sprejme vrsto ostrih sankcij proti Rusiji ter Ukrajini zagotovi finančno, humanitarno, vojaško in drugo pomoč.