-
Konec 2. svetovne vojne
V Evropi se je končala druga svetovna vojna. Evropa je bila opustošena, na milijone ljudi je bilo mrtvih, ranjenih ali razseljenih. V holokavstu je bilo umorjenih šest milijonov Judov. -
Ustanovitev zveze NATO
- aprila leta 1949 je bila s pogodbo podpisano v Washingtonu ustanovljena Severnoatlantska obrambna organizacija – NATO (North Atlantic Treaty Orhanization). V zavezništvu je na začetku bilo 12 držav: Belgija, Danska, Francija, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Velika Britanija in glavna ter vodilna članica zveze, ZDA.
-
Ustanovitev Sveta Evrope
10 zahodnoevropskih držav je ustanovilo Svet Evrope z namenom spodbujanja demokracije ter zaščite človekovih pravic in uveljavljanja pravne države. 3. septembra 1953 je začela veljati Evropska konvencija o človekovih pravicah.
Države so bile prepričane, da je krepitev miru, ki temelji na pravičnosti in mednarodnem sodelovanju, ključnega pomena za ohranitev človeške družbe in civilizacije. -
Načrt za novo politično sodelovanje v Evropi
Francoski zunanji minister Robert Schuman je predstavil načrt poglobljenega sodelovanja in predlagal skupno upravljanje premogovništva in jeklarske industrije Zahodne Evrope. Evropska unija 9. maja praznuje dan Evrope. -
Evropska skupnost za premog in jeklo
Na podlagi Schumanovega načrta je šest držav podpisalo pogodbo o skupnem upravljanju industrije premoga in jekla. Tako nobena od njih ne bi več mogla sama izdelovati orožja, ki bi ga uporabila proti drugi, kakor je to bilo v preteklosti. Evropska skupnost za premog in jeklo je nastala leta 1952. je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. -
Rimski pogodbi
- marca 1957 sta bili podpisani dve pogodbi – Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. V obeh novih skupnosti odločitve na predlog Komisije sprejema Svet. Izvede se posvetovanje s Parlamentarno skupščino, ki svoje mnenje posreduje Svetu. Število članov Skupščine se povečalo na 142. Rimski pogodbi vključujeta posebno določbo, da so člani voljeni neposredno
-
Ustanovitev Evropskega Parlamenta
Prvo zasedanje Evropske parlamentarne skupščine, predhodnice današnjega Evropskega parlamenta, je bilo v Strasbourgu v Franciji. Za njenega predsednika je bil izvoljen Robert Schuman. Evropska skupščina je nadomestila skupno skupščino Evropske skupnosti za premog in jeklo in se 30. marca 1962 preimenovala v Evropski parlament. -
Naftna kriza je prizadela Evropo
Po oktobrski arabsko-izraelski vojni so bližnjevzhodne države proizvajalke nafte močno zvišale cene in omejile dobavo v nekatere evropske države. To je povzročilo gospodarsko krizo v vsej EGS. -
Zmanjšanje neenakosti med regijami
Voditelji EGS so se v znak solidarnosti dogovorili o vzpostavitvi novega sklada v okviru evropske regionalne politike. Sklad si je prizadeval za prenos denarja iz bogatih regij v revne, in sicer za izboljšanje infrastrukture, privabljanje naložb in ustvarjanje delovnih mest. Naslednjega leta je bil oblikovan evropski sklad za regionalni razvoj. -
Prve neposredne volitve v Evropski parlament
Evropski državljani so lahko prvič neposredno volili poslance v Evropski parlament. Pred tem so poslance izbirali v nacionalnih parlamentih. Poslanci so se začeli povezovati v vseevropske politične skupine in ne po državah. -
Razpad Jugoslavije
Na Balkanu se je začel razpad Jugoslavije. Vojne, ki so sledile, so povzročile več deset tisoč žrtev in trajale večino naslednjega desetletja. -
Maastrichtska pogodba
Pogodba o Evropski uniji je bila podpisana v Maastrichtu na Nizozemskem. Je pomemben mejnik, saj določa jasna pravila za prihodnjo enotno valuto, zunanjo in varnostno politiko ter tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev. Evropska unija je uradno ustanovljena s pogodbo, ki začne veljati 1. novembra 1993. -
Rojstvo evra
V 11 državah je bila uvedena skupna valuta evro, vendar samo za trgovinske in finančne transakcije. Bankovci in kovanci se uvedejo pozneje. Prve države evrskega območja so Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija. Danska, Švedska in Združeno kraljestvo se zaenkrat niso odločile za pridružitev evrskemu območju. -
Evrobankovci in kovanci
Evrobankovci in kovanci postanejo zakonita valuta v 12 državah EU (Grčija se je evrskemu območju pridružila leta 2001, več držav je sledilo po letu 2002). Tiskanje bankovcev, kovanje kovancev in njihova distribucija je velika logistična operacija. Bankovci so za vse države enaki. Kovanci imajo eno standardno stran, na drugi pa je nacionalni simbol države. -
Nove države
Ciper in Malta se pridružita EU skupaj z 8 državami Srednje in Vzhodne Evrope – Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovaško in Slovenijo – končno je odpravljena delitev Evrope po drugi svetovni vojni. -
Ustava EU
Volivci v Franciji in na Nizozemskem zavrnejo Pogodbo o ustavi za Evropo, ki jo je oktobra 2004 podpisalo 25 držav članic EU. -
Svetovna gospodarska kriza
Svetovno gospodarstvo je prizadela velika finančna kriza. Sprožile so jo težave s stanovanjskimi posojili v Združenih državah Amerike. V težavah se je znašlo tudi več evropskih bank. Kriza je okrepila ekonomsko sodelovanje med državami EU. -
Lizbonska pogodba
Lizbonsko pogodbo, ki spreminja predhodne pogodbe, je podpisalo 27 držav članic. Pogodba je namenjena oblikovanju bolj demokratične, učinkovitejše in transparentnejše EU, ki bo sposobna reševati vprašanja globalnih sprememb, denimo podnebnih sprememb, varnosti in trajnostnega razvoja. Vse države EU ratificirajo Pogodbo, preden ta začne veljati 1. decembra 2009. -
skupni odziv EU na COVID-19
Pandemija COVID-19 je povzročila izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju in upočasnitev gospodarske rasti. EU in njene države članice sodelujejo pri podpori sistemom zdravstvenega varstva, zajezitvi širjenja virusa in zagotavljanju cepiv za ljudi v EU in drugod. Voditelji in voditeljice so se dogovorili o največjem svežnju spodbud, ki se je kdaj koli financiral iz proračuna EU, s poudarkom na zelenem in digitalnem okrevanju, saj si EU prizadeva za podnebno nevtralnost do leta 2050. -
Združeno kraljestvo izstopi iz EU
Združeno kraljestvo je po 47 letih članstva izstopilo iz EU in odprlo novo poglavje v odnosih z EU. -
Začetek Konference o prihodnosti Evrope
EU začne celoletno Konferenco o prihodnosti Evrope v letu 2021. Uresničevanje participativne demokracije brez primere državljankam in državljanom EU ponuja edinstveno priložnost, da izrazijo svoje mnenje in pomagajo oblikovati prihodnost EU. -
Rusija napade Ukrajino
EU in njeni mednarodni partnerji odločno obsodijo neupravičeno in neizzvano rusko vojno agresijo. EU sprejme vrsto ostrih sankcij proti Rusiji ter Ukrajini zagotovi finančno, humanitarno, vojaško in drugo pomoč.