Od revolucije leta 1848 do prehoda na 20. stoletje

Začetek Viktorijanske dobe

1837

V Angliji je zavladala kraljica Viktorija. Obdobje vladanja kraljice viktorije imenujemo viktorijanska doba. V tem času se je Velika Britanija pospešeno industrializirala in dokončno postala svetovna velesila.

Vstaja v Palermu

Jan 12, 1848

Revolucionarno leto se je začelo z vstajo v Palermu. Francija je nato postala epicenter revolucionarnega vrenja. Vest o izbruhu revolucije se je hitro razširila ter v mnogih evropskih državah naletela na številne podpornike.

Ustavo dobita kraljestvi Sardinija in Toskana

Feb 2, 1848

Med revolucijo sta ustavo dobili kraljestvi Sardinija in Toskana. Nemiri v Rimu so papeža Pija IX. prisilili v uvedbo ustave in umik v Neapeljsko kraljestvo.

Razglašena republika in vzpostavljena začasna vlada

Feb 24, 1848

Razglašena je bila republika in vzpostavljena začasna vlada, ki je poskušala vsaj delno zadovoljiti zahteve revolucionarjev. Kralj je bil prisiljen v odstop.
Nova republikanska vlada je uzakonila svobodo tiska in zborovanja, smrtno kazen za politične prekrške, uvedla splošno in enako volilno pravico ter omejila delovni čas na 10h znotraj Pariza in 11h zunaj njega.

Revolucionarna vrenja na območju nemške zveze

Mar 3, 1848

Revolucionarna vrenja nastajajo pod vplivom Francije in v državah pripeljejo do uvedbe liberalnejših ustav, uzakonitve svobode tiska in zborovanj ter razpisa volitev v deželne zbore.

Sklican zvezni zbor v Frankfurtu

Mar 9, 1848

Sklican je bil zvezni zbor v Frankfurtu, ki je odpravil cenzuro tiska, razglasil cesarskega orla za zvezni grb, za zvezno zastavo pa črno-rdečo-zlato tribarvnico.

Marčna revolucija

Mar 13, 1848

Na območju Avstrijskega cesarstva je revolucija izbruhnila marca, zato jo imenujemo marčna revolucija. Čeprav je vojska demonstrante razgnala je bil kancler knez Klemens Lothar Metternich prisiljen odstopiti.

Sveta vojna

Mar 23, 1848

Sveta vojna se je začela s tem, ko je sardinsko-piemontski kralj Karl Albert napovedal vojno proti Avstrijskem cesarstvu. V sveti vojni je sodelovalo veliko prostovoljcev, tudi Giuseppe Garibaldi in Giuseppe Mazzini, ključna akterja za združeno Italijo in člana Mlade Italije. Sardinska vojska je s podporo prostovoljcev iz Lombardije in Benečije začela vojaške operacije proti Avstrijcem, toda doživljala poraz za porazom.

Cesar Ferdinant I. Josipa Jelačića imenoval za hrvaškega bana

Mar 23, 1848

Madžarskim načrtom se je uprl oficir Josip Jelačić, zato ga je cesar Ferdinant I. imenoval za hrvaškega bana.

Sklic slovanskega kongresa

Jun 2, 1848

V Pragi je pod vodstvom Palackýja prišlo do sklica slovanskega kongresa, ki je zahteval izvzem slovanskih ozemelj iz Nemške zveze. Tem težnjam se je dunajska vlada zoperstavila z vojaškim posredovanjem pod vodstvom kneza Windischgraetza.

Bitka pri Custozzi

Jun 24, 1848

Bitka pri Custozzi je bila prva pomembnejša bitka prve italijanske vojne za neodvisnost. Potekala je med Avstrijskim cesarstvom pod vodstvom Josefa Radetzkyja in Kraljevino Sardinijo pod vodstvom Karla Alberta. V bitki je Avstrijsko cesarstvo zmagalo, Kraljevina Sardinija pa je bila zaradi poraza prisiljena skleniti premirje.

Imenovanje nadvojvode Janeza za vladarskega namestnika

Jun 29, 1848

Avstrijski nadvojvoda Janez je bil imenovan za vladarskega namestnika (Reichsverweser)

Na Dunaju sklicana ustavodajna skupščina

Jul 22, 1848

Na Dunaju je bila sklicana ustavodajna skupščina. Njeni glavni nalogi sta bili izvedba dokončne odprave fevdalizma in vpeljava ustave, ki bi zadovoljila potrebe posameznih narodov Avstrijskega cesarstva.

Franc Jožef razglašen za avstrijskega cesarja

Dec 2, 1848

Revolucija je prisilila Ferdinanda I., da je sestopil s prestola v korist svojega nečaka Franca Jožefa. Ta je bil v Olomucu razglašen za avstrijskega cesarja.

Predsedniške volitve

Dec 11, 1848

Na predsedniških volitvah je zmagal Louis Napoleon Bonaparte. Kot novi predsednik je jasno pokazal, da ni naklonjen privržencem revolucije in republikancem.

Oktroirana ustava

Dec 12, 1848

V Prusiji je kralj razpustil deželni zbor in vpeljal oktroirano (vsiljeno) ustavo, ki je dajala volilno pravico vsem polnoletnim moškim državljanom. Kralj je to volilno pravico že maja leta 1849 spremenil v sistem treh volilnih razredov, ki je volivce razdelil na podlagi višine davkov.

Razglasitev republike v Rimu

Feb 5, 1849

V Rimu so razglasili republiko. Šele vojaška pomoč novega francoskega predsednika Louisa Napoleona poleti leta 1849 je znotraj papeške države oblast ponovno združila v rokah papeža.

Franc Jožef razglasil oktroirano ustavo

Mar 4, 1849

Franc Jožef je razglasil v tajnosti pripravljeno vsiljeno oz. oktroirano ustavo, parlament pa je bil razpuščen.

Madžarska razglasi svojo neodvisnost

Apr 14, 1849

Olomuška pogodba

1851

Avstrijsko cesarstvo je z olomuško pogodbo prisililo Prusijo, da je obnovila Nemško zvezo in tako zavrlo proces združevanja

Silvestrski patent

Dec 31, 1851

Silvestrski patent, katerega je izdal cesar Franc Jožef je dokončno ukinil oktroirano ustavo in nekatere napredne reforme iz časa revolucije. Z ukinitvijo naprednejših pridobitev marčne revolucije je potem nastopilo obdobje Bachovega absolutizma oz. neoabsolutizem.

Razglašena nova ustava

1852

Bila je razglašena nova ustava, ki je Louisu Napoleonu zagotovila desetletni predsedniški mandat, še istega leta pa se je dal okronati za francoskega cesarja Napoleona III.- konec obdobja druge republike.

Krimska vojna

1853

V Krimski vojni se Rusija spopade z Osmansko državo, Francijo, Veliko Britanijo in Sardinskim kraljestvom. Čeprav je Rusija računala na podporo Avstrijskega cesarstva, je ni dobila. Rusija je bila poražena in je tako posledično zgubila svoj vpliv. Dokončno so se spremenili odnosi med Rusijo in Avstrijskim cesarstvom.

Dekret o odpravi osebne odvisnosti kmetov

1860

Dekret o odpravi osebne odvisnosti kmetov je ena izmed liberalnih reform Aleksandra II. S to reformo je dal kmetom osebno svobodo in minimalne državljanske pravice, kot so pravica do poroke, osebne lastnine ter pravica do ukvarjanja s trgovino. Kljub temu je pismenost prebivalstva ostajala izjemno nizka

Cesarjev manifest in diploma o notranji ureditvi državnopravnih odnosov monarhije (oktobrska diploma)

Oct 20, 1860

Oba dokumenta je izdal Franc Jožef in z njima dokončno odpravil neoabsolutizem. Oktobrska diploma je predvidevala preoblikovanje države v ustavno monarhijo, sklical pa naj bi se tudi stočlanski parlament.

Februarski patent oz. februarska ustava

Feb 26, 1861

Februarski patent oz. februarsko ustavo je izdal Franc Jožef, ko je spoznal, da oktobrske diplome ne bo mogel uveljaviti v praksi. Februarska ustava je monarhijo ponovno centralizirala ter v njej ponovno obudila parlamentarno življenje.

Italijanski parlament razglasil Kraljevino Italijo

Mar 17, 1861

Nova država je postala ustavna monarhija, Viktor Emanuel II. prvi italijanski kralj in Camillo Benso di Cavour ministrski predsednik.

Otto von Bissmarck izvoljen za ministrskega predsednika Prusije

1862

Izvolitev Otta von Bissmarcka za ministrskega predsednika Prusije predstavlja pomemben mejnik v procesu združevanja.

Nemško-Danska vojna

1864

V Nemško-Danski vojni se je Danska vojska borila proti Prusiji in Avstrijskem cesarstvu. Prusija in Avstrijsko cesarstvo sta se odločila za vojaški poseg proti Danski, brez privolitve zveznega zbora Nemške zveze. Avstrijsko cesarstvo in Prusija sta zavzela Schleswig in Holstein, vzpostavljeno je bilo skupno upravljanje obeh pridobljenih pokrajin.

Avstrijsko-Pruska vojna oz. sedemtedenska vojna

1866

V Avstrijsko-Pruski vojni sta se Prusija in Kraljevina Italija bojevali proti Avstrijskem cesarstvu. Avstrijsko cesarstvo se je bojevalo na dveh frontah. Z zmagama pri Custozzi in Visu so bili uspešnejši proti Kraljevini Italiji, medtem ko jih je Prusija močno porazila pri Kraljevem Gradcu. Kraljevina Italija je dobila Benečijo, Prusija pa Schleswig in Holstein, Avstrijsko cesarstvo pa je bilo izločeno iz nemškega vprašanja. Razpadla je Nemška zveza. Oblikovana je bila Severnoameriška zveza.

Franc Jožef in Elizabeta Bavarska (Sisi) kronana za madžarski kraljevi par

Jun 8, 1867

Franc Jožef in Elizabeta Bavarska sta bila v Budimpešti kronana za kraljevi par. Franc Jožef je imel tako dvojno funkcijo- bil je avstrijski cesar in madžarski kralj.

Decembrska ustava

Dec 21, 1867

Decembrsko ustavo je dobila avstrijska polovica Avstro-Ogrske po sprejetju dualizma. Uveden je bil nov zakon o društvih, ki je omogočil ustanavljanje političnih društev in tako postavil temelje za ustavni in parlamentarni razvoj avstrijske polovice države. Med najpomembnejšimi med uvedenimi zakoni je tudi zakon o splošnih pravicah državljanov.

Francosko-Pruska vojna

1870

Napoleon III. je odpoklical svoje čete, ki so varovale papeža in tudi preprečile Garibaldijev poskus osvojitve mesta, zato je italijanska vojska zavzela Rim in ga razglasila za prestolnico. Francozi so bili prisiljeni k vdaji, izgubili pa so Alzacijo in Loreno. V Franciji se je oblikovala republika.

Razglasitev Nemškega cesarstva

1871

V Versaillesu so razglasili Nemško cesarstvo. Prvi nemški cesar je postal pruski kralj Viljem I., mesto ministrskega predsednika pa je pripadlo Ottu von Bissmarcku.

Pariška komuna- samouprava v Franciji

Mar 18, 1871

Pariška komuna je želela vzpostaviti socialno pravičnejši družbeni sistem. Z uvedbo mnogih reform si je prislužila ime proletarska država.

Krvavi teden v Parizu

May 21, 1871

Francoska vojska o napadu na Pariz v sedmih dnevih prevzame oblast v mestu ter premaga vse vstajnike.

Rusko-Turška vojna

1877

Rusko-Turška vojna je izbruhnila zaradi osmanskih represij proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom. Rusija je sprožila vojno in v nje tudi zmagala. Ob koncu vojne je bilo marca, leta 1878 podpisano premirje v San Stefanu. Premirje je ozemeljsko okrepilo Bolgarijo in ji zagotovilo neodvisnost od osmanske nadoblasti, hkrati pa se je začel večati ruski vpliv na območju Balkanskega polotoka.

Sklenitev vojaške zveze (Rusija+Francija)

1891

Aleksander III. se je v zunajpolitičnem smislu začel tesneje povezovati s Francijo in z njo tudi sklenil vojaško zvezo, ki naj bi obe državi zavarovala v morebitni vojni z Nemčijo, to povezovanje pa sodi med začetke antante.

Socialistična revolucionarna stranka

1901

Nastanek revolucionarnih krogov je spodbudila nenaklonjenost reformam s strani Nikolaja II.

Komunistična stranka

1903

Nastanek revolucionarnih krogov je spodbudila nenaklonjenost reformam s strani Nikolaja II.

Vojna med Rusijo in Japonsko

1904

Vojna je izbruhnila zaradi japonske zahteve po ruskem umiku iz Mandžurije. Vojna se je končala s porazom Rusije.

Ruska krvava nedelja

Jan 22, 1905

V Peterburgu je nezadovoljstvo ljudstva nad izgubljeno vojno in avtokratsko vladavino carja pripeljalo do splošne stavke 150.000 delavcev, ki so korakali proti carski palači Zimski dvorec ter zahtevali uveljavitev človekovih pravic in vpeljavo parlamenta. Carska vojska se je a stavko odzvala s streljanjem na demonstrante.

V Avstro-Ogrski uvedena splošna (moška) in enaka volilna pravica

1907

Atentat na Franca Ferdinanta

Jun 28, 1914

Atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je zgodil v Sarajevu. Gavrilo Princip je s streljanjem smrtno ranil njega in njegovo ženo. Ta dogodek je bil povod za prvo svetovno vojno, saj je nato Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno.