-
Period: 550 to 720
Naselitev Slovanov
Slovani so naselili prostor nekdanjih provinc Norik in Panonija (568 Langobardi odidejo v ITA). Okoli leta 550 so se naselili s severa. Prišli so iz Moravske, prečkali so Donavo in alpske reke. Okoli leta 590 so skupaj z Avari prišli z jugovzhoda, naselili so se v V Alpe, Avari pa v Panonsko nižino. Slovani so živeli v zemljankah, ukvarjali so se z delno selilnim ralnim požigalnim poljedelstvom, bili so pogani. V družbeno okolje Slovanov so se vključevali tudi Vlahi (romanski staroselci). -
Period: 623 to 658
Samova plemenska zveza
Avari so imeli šibko nadoblast nad Slovani zaradi razgibanega reliefa. Leta 623 so se Slovani uprli Avarom (udeležijo se tudi V Alpski Slovani pod vodstvom Valuka). Upor je potekal na Moravskem, vodil pa ga je Samo. To je bila prva Slovanska država. Samova smrt leta 658 povzroči razpad države in Avari ponovno vzpostavijo nadoblast, vendar ne nad V Alpskimi Slovani pod vodstvom Valuka (oblikujejo svojo državo Karantanijo). -
Period: 658 to 743
Karantanija
Lega Karantanije je bila na Avstrijskem Koroškem, središče pa Krnski grad na Gosposvetskem polju. Karantansko družbo je vodil knez (prvi knez je bil Valuk, nato Borut potem pa še Gorazd in Hotimir). Kosezi so bili vojaški spremljevalci plemičev, sodelovali so pri ustoličevanju karantanskih knezov. Po razpadu Karantanije so postali kmetje in plemiči. Večina prebivalstva so predstavljali svobodni kmetje, sužnji so bili Vlahi in vojni ujetniki. -
743
Karantanija pod bavarsko-frankovsko nadoblastjo
Karantanci so za vojaško pomoč prosili Bavarce, zaradi povečane nevarnosti Avarov. V zameno so morali priznati nadoblast Bavarcev (s tem tudi Frankov). Samostojnosti ne izgubijo popolnoma saj so lahko sami izbirali kneze, vendar so zato potrebovali dovoljenje frankov. Gorazd in Hotimir, sta bila talca na Bavarskem, kjer sta bila vzgojena v krščanstvu (naslednika kneza Boruta). -
743
Pokristjanjevanje Karantanije
Karantanci prvič srečajo krščanstvo pri Vlahih, potem pa pri Gorazdu in Hotimirju (vzgojena v krščanstvu). Za pokristjanjevanje Karantanije je skrbel Salzburg, vodil pa ga je škof Modest. Uporabljali so irsko misijonarsko metodo, verski pouk in besedila so bila v domačem jeziku, bogoslužje pa v latinščini. Prvi samostan v Karantaniji je bil Molzbichl pri Špitalu na Dravi. -
Period: 790 to 874
Spodnja Panonija
Po končanih vojnah z Avari so FFranki v Panonski nižini ustanovili mejno grofijo Spodnjo Panonijo. Spodnja Panonija je obsegala območje med Muro, Donavo, Dravo in Raba. Središče je bil Blatenski kostel na Blatnem jezeru. Leta 847 je bil Pribina povzdignjen v Frankovskega grofa. Leta 861 ga je nadomestil sin Kocelj, ki se je leta 869 pridružil Moravanom v uporu proti Frankom (zavlada, kot samostojni knez). Leta 874 Franki sklenejo premirje s Moravsko, Kocelj pa izgubi avtonomijo. -
818
Upor Ljudevita Posavskega
Spodnje panonski knez Ljudevit Posavski se je uprl furlanskemu upravniku Kadolahu, ker je grobo ravnal z ljudmi. Uporu se pridružijo tudi Karantanci in Karniolci. Leta 820 upor zadušijo Franki (Ludvik Pobožni premaga Posavskega). Spodnja Panonija je pristala pod Frankovsko nadoblastjo, Karantanci in Karniolci izgubijo samostojnost. -
828
Frankovska grofija
Leta 828 Karantanija postane frankovska grofija (odstranijo karantanskega kneza in postavijo frankovskega grofa). Po letu 828 se v Karantaniji začne uveljavljati fevdalizem in frankovski pravni red. -
828
Karniola
Središče je bilo v Zgornjem Posavju v Karniju. Ureditev je bila podobna kot v Karantaniji. Udeležili so se upora Ljudevita Posavskega, zato izgubijo samostojnost. Leta 828 kneza zamenja frankovski grof. -
867
Pokristjanjevanje Spodnje Panonije
Spodnja Panonija je sodila pod Salzburško nadškofijo. Na Kocljevo pobudo leta 867 sem prideta misijonarja in Soluna Ciril in Metod. Ciril je ustvaril glagolico iz katere se razvije cirilica. Bogoslužje je potekalo v domačem jeziku. Iz pokristjanjevanja pa se na tem območju hitro umaknejo zaradi prihoda Madžarov konec 9. st. -
874
Arnulfovo kraljestvo
Po padcu Koclja leta 874 je oblast nad tem ozemljem prevzel Arnulf (bil je sin Karlmana). Kraljestvo je obsegalo Spodnjo Panonijo, Karantanijo in Karniolo. Središče je bil Krnski grad na gosposvetskem polju. V času Arnulfa se je na Slovanskem ozemlju začel vzpostavljati fevdalizem in nastajala so prva zemljiška gospostva. V 10. st. se Frankovska oblast in fevdalizem prekineta zaradi prihoda Madžarov. -
Period: 901 to 1200
Kolonizacija
Za to obdobje je bila značilna nižinska kolonizacija. Bila je predvsem notranja, redkeje zunanja.
Dravsko in Sorško polje -
950
Mesta v Severni Istri
Mesta so se poleg trgovine in obrti ukvarjala tudi s ribištvom in solinarstvom. Zemljo so obdelovali koloni, zato se je razvil kolonat in ne fevdalizem. Mesto in ozemlje, ki mu je pripadalo je bilo oblikovano v komune. Samouprava mest je temeljila na skupščini preb. komune, ki se je kasneje skrčila na komunalne svete. Člani sveta komun, so bili samo ljudje, ki so imeli do članstva dedno pravico. Za njih se je v 15. st. oblikovalo ime patriciji. -
955
Bitka pri Leškem polju
Leta 955 je Oton I. (cesar SRC-ja) v bitki pri Leškem polju premagal Madžare. Alpski Slovani so bili ponovno vključeni v prostor SRC-ja. -
976
Nastanek Vojvodine Koroške
Leta 976 je Oton II. ozemlje Alpskih Slovanov odvzel od Bavarske in ga povzdignil v Vojvodino Koroško. Vsebovala je mejne krajine Karantanska, Podravska, Savinjska, Kranjska, Istrska, Furlanska in Veronska. Obstajala je do 11. stol., uveljavilo se je tudi ime Velika Karantanija. Vsebovala je celoten poselitveni prostor V Alpskih Slovanov. -
976
Koroška
Vojvodina je postala že v leta 976, vendar pa se je v deželo razvila šele v 16. stol. Vladajoči rodbini sta bili Eppensteini in Spanheimi, sedež deželnega kneza je bil Celovec. Leta 1335 Habsburžani prevzamejo deželno knežjo oblast. -
Period: 1001 to 1320
Srednjeveška kulturna dejavnost na slovenskem
V 14. stol. so začeli uporabljati papir namesto dražjega pergamenta, začela se je uveljavljati pismenost. V SLO prostoru so meniški redovi začeli ustanavljati samostane (Kartuzijanci-Pleterje, Cistercijanci-Stična, Benediktinci-Gornji grad). Slovenski prostor je bil tudi opisan v literarnih delih (npr. Parzival avtorja Wolframa von Eschenbacha). V 11. in 12. stol. so nastale stavbe v romanskem slogu, v 13. stol. pa v gotski arhitekturi. -
1180
Štajerska
Leta 1035 se je ločila od vojvodine Koroške, vojvodina je od leta 1180.Vladajoča rodbina je bila Traungavci (Otokarji), sedež deželnega kneza je bil Gradec. Leta 1282 Habsburžani prevzamejo deželno knežjo oblast. -
Period: 1201 to 1400
Kolonizacija
Za to obdobje je bila značilna višinska kolonizacija, ki je bila notranja in redkeje zunanja.
Kočevje -
1250
Mesta v notranjosti SLO ozemlja
Mesta so ustanavljali visoki plemiči in deželni knezi, za razvoj trgovine in obrti. Naselbine na zemljiškem gospostvu, ki so se ukvarjale predvsem z obrtjo in trgovino so dobile pravice do sejma in obzidja, tako sta nastali mesti Breže in Ptuj. Kočevje je nastalo zaradi obrambe pred turškimi vpadi. Pravi meščani so bili obrtniki, trgovci in bančniki. Mestni sodnik je bil predstavnik mestnega gospoda, mestni svet pa je odločal o pomembnih zadevah, v njem so bili najpremožnejši meščani. -
Period: 1301 to 1456
Celjski gorfje
Na začetku 14. stol. so postali Habsburški vazali, po Vovbržanih so dobili Celje. Leta 1341 so bili povzdignjeni v grofe. Leta 1396 se je Herman II. povezal s Sigismundom Luksemburškim v bitki pri Nikopolju. Leta 1436 jih je Luksemburški povzdignil v državne kneze, nato se je začela vojna med Habsburžani in Celjskimi, ki se je končala s podpisom dedne pogodbe leta 1443. Hermanu sta sledila še Friderik II. Ulrik II. Celjsko posest so potem dobili Habsburžani, saj je bil Ulrik II. atentiran. -
1364
Kranjska
V vojvodino je bila povzdignjena leta 1364. Vladajoča rodbina je bila Spanheimi, sedež deželnega kneza je bila Ljubljana. Leta 1335 Habsburžani prevzamejo deželno knežjo oblast. -
1365
Goriška
Kot dežela je nastala iz posesti goriških grofov ki so bili leta 1365 povzdignjeni v državne kneze. Vladajoča rodbina je bila Gorški grofje, sedež deželnega kneza je bila Gorica. Habsburžani so deželno knežjo oblast leta 1374 in 1500. -
1401
Kolonizacija
Naseljevanje uskoških kmetov na pustote v času turških vpadov, naseljevanje je bilo povezano s krepitvijo fužinarstva in rudarstva. -
Period: 1408 to 1540
Turški vpadi
V 14. st. se je Turška država širila po Balkanu in vpadala na meje SRC-ja. Fevdalci so se zaščitili s utrjevanjem gradov, veliki trgi pa so dobili pravico do obzidja in postali mesta. Za obrambo dežele je nastala deželna vojska in tudi črnska vojska. Kmetje so se zaščitili s tabori (cerkvice obdane z zidom). Na podeželju so nastale pustote, kjer so se naselili Uskoki (pravoslavni Vlahi). Vpadi so povzročili trpljenje ljudi, prizadela je trgovino in obrt ter demografske in etnične spremembe . -
Period: 1408 to 1415
upori na začetku 15. st.
Prvi turški vpad se je zgodil leta 1408 na območju Metlike.
Turki so prihajali iz JV, bili so roparski napadi. -
Period: 1469 to 1483
siloviti turški vpadi v 2. polovici 15. stol.
Močni in številni odredi konjenice, napadi so bili hitri, dobro organizirani in nepredvidljivi. -
1478
Kmečki upor na Koroškem
Vzrok je bil nezaščitenost podeželja pred turškimi vpadi in zvišanje denarnih dajatev. Povod je bil zvišanje davkov na nekaterih zemljiških gospostvih. Kmetom se pridružijo še fužinarji, rudarji in meščani. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Kmetje so bili v 15. in 16. stol. v slabem položaju (kuga, lakota, vojne na podeželju), naturalne dajatve so se spremenile v denarne. Kmetje so se začeli deliti glede na premoženje. Kmetje so bili nezadovoljni zaradi agrarne krize, višanja dajatev, nasprotovanju kmečki trgovini in obrti. Zahtevali so staro pravdo v urbarjih, kasneje so nasprotovali fevdalizmu in oblasti. Upori so se delili na krajevne in velike kmečke upore. -
Period: 1491 to 1498
vpadi na koncu 15. stol.
Manjši roparski napadi, napadi predvsem na Kranjsko (Dolenjska in Notranjska) in Štajersko (okolica Celja in Ptuja). -
1515
Vseslovenski kmečki upor
Nastal je saj so kmečko trgovino ovirale avstrijsko-beneške vojne in slabšanje položaja kmetov. Upor je zajel Kranjsko, Koroško in Štajersko. Kmetje so posredovali pri Maksimiljanu I. Kmetom se je za kazen povišala tlaka, dobili so letni davek uporniških pfening, na Kranjskem pa so dobili se enkratno denarno dajatev. -
Period: 1522 to 1540
vpadi na začetku 16. stol.
Cilj so bili Notranjska, Dolenjska in Kras. Težnja sultana Sulejmana Veličastnega po širjenju države, Leta 1529 in 1532 so oblegali Dunaj, vendar neuspešno. -
1540
Jezuitski red
Ignacij Loyolski je bil ustanovitelj jezuitov. Njihove naloge so bile delovanje proti krivoverstvu (heretikom) in misijonarjenje izven Evrope, skrbeli so tudi za vzgojo (ustanavljali so šole). Jezuiti so imeli pomembno vlogo na političnem in kulturnem področju. Glavno orožje proti reformaciji na Apeninskem polotoku, Španiji in Franciji je bila inkvizicija. Njihova glavna naloga je bila odpravljanje krivoverstva, kar pa so dosegli z mučenjem in ustrahovanjem. -
Period: 1540 to 1559
Vpadi po letu 1540
Vpadi so bili redki, leta 1559 so zadnjič vdrli na Kranjsko. -
1545
Tridentinski koncil
Odgovor rimokatoliške cerkve na reformacijo (koncil je cerkveno zborovanje). Sklical ga je papež Pavel III. v Tridentu. Skušali so vzpostaviti versko enotnost Evrope in končati verski spor. Prav tako se je prepovedalo prodajanje odpustkov in duhovščina je morala biti izobražena. S tem niso končali spora, saj so se koncila udeležili le rimokatoličani, saj niso podpirali naukov reformacije. Prav tako so papeža začeli podpirati Habsburžani. Kasneje je to privedlo tudi do verskih vojn. -
Period: 1550 to
Protireformacija
Preureditev rimokatoliške cerkve, duhovno prenovljeno papeštvo, ki si je prizadevalo za urejeno cerkveno hiearhijo (strogo so se držali verskih naukov in upoštevanje celibata). -
Period: 1562 to
Hugenotske vojne
Potekale so v Franciji, kjer so bili protestantje hugenoti, plemiči, obrtniki in trgovci. Na drugi strani pa smo imeli okrepljeno rimokatoliško stranko. Vključita se še Španija (podpira rimokatoličane) in Anglija (podpira hugenote). V tem času je Francijo vodila regentka Kristina Medičejska. Vrh je vonja doživela l. 1572 na Šentjernejsko noč, ko je Medičejska ukazala umor 3000 hugenotov, na poroki svoje hčere, z možem, ki je bil hugenot. Končajo se leta 1598 z Nandskim ediktom. -
1564
Notranja Avstrija
Oblikovala se je leta 1564 (Koroška, Štajerska, Kranjska, po letu 1500 tudi Goriška). Vodil jo je Karel II., središče je bil Gradec nato Dunaj. Namen je bila boljša organiziranost proti turške obrambe. Za zaščito Slavonije, Dalmacije in Hrvaške se je ob turški meji oblikoval obrambni pas vojna krajina. -
1573
Hrvaško-slovenski kmečki upor
Upor je nastal zaradi nezakonitosti na posestvih Franija Tahija. Sprva je bil krajevni upor nato pa je postal veliki kmečki upor, ki se je začel 27.1.1573. Zajel je Štajersko, Kranjsko in Zagorje. Voditelji so bili Matija Gubec, Ilija Gregorčič, Ivan Pasanec in Ivan Mogalič. Plemiška vojska je kmete premagala v bitki pri Stubici. Kmetom so se povečale dajatve, davki in tlaka. Gubcu so v Zagrebu priredili kruto kronanje in ga nato razčetverili. -
Nandski edikt
Z njim se končajo Hugenotske vojne. Podpisal ga je Henrik IV., z njim je bila priznan verska svoboda hugenotom. Francija je po vojni doživela kulturni in gospodarski razcvet. Edikt je veljal vse časa Ludvika XIV. (on ga prekliče, nato so spet dovoljeni samo rimokatoličani). -
Period: to
Tridesetletna vojna
Novi češki kralj Ferdinand II. Habsburški, ni spoštoval verske svobode plemičev. Vojne je sprožila vstaja na Češkem (Habsburžani začnejo podpirati rimokatoličane). Plemstvo je vdrlo v dvorec Habsburžani in skozi ono vrgli 3 kraljeve odposlance ter odstranijo kralja. 1620 jih kralj premaga v bitki na Beli gori. Spopadi so zajeli tudi druge dele Rimsko-nemškega cesarstva in EU (Danska, Švedska, Francija se vmešajo). Konča se z Vestfalskim mirom. -
Vestfalski mir
Z njim se konča Tridesetletna vojna. Ustavi se širjenje vpliva Habsburžanov po EU. Švica in Združena Nizozemska se odcepita od Rimsko-nemškega cesarstva. Francija je razširila posesti ob Renu, Švedska pa je postala gospodarica Baltika. Rimokatoliška cerkev je morala sprejeti , da knezi še naprej odločajo o veri svojih podložnikov, poleg rimokatoliške in rimokatoliške vere postane dovoljen še kalvinizem. -
Tolminski kmečki upor
Vzroki so bili novi davki na meso in vino ter izsiljevalsko pobiranje davkov. Nato so zahtevali staro pravdo in so nasprotovali proti fevdalcem in oblasti. Upor je zajel Goriško in Kranjsko. Kmetje so porušili mitnice med Kanalom in Kobaridom. Upor so zadušile čete iz vojne krajine. Voditelji upora so bili obsojeni na smrt ali dolge zaporniške kazni.
