-
658
Zaton Samove plemenske zveze
Prva znana slovanska državna tvorba pod vodstvom Sama je hitro razpadla. Slovansko združenje, ki se je upiralo avarskemu gospostvu, je po smrti njihovega voditelja razpadlo. Zunanji sovražniki, kor so Avari, Bolgari pa tudi Franki so bili premočni. Po njegovi smrti pa se je zveza plemen od Labe pa morda celo do Jadrana hitro razkrojila. -
800
Kronanje Karla Velikega
Karel Veliki je s pokoritvijo številnih germanskih ljudstev postal več kot zgolj voditelj ljudstva Frankov. Postal je gospodar germanskih ljudstev in eden najmogočnejših vladarjev. To so mu priznavali tako v Bizancu kot tudi na dvoru bagdansega kalifa. Leta 800 ga papež Leon III. okrona za cesarja. To imenovanje je pomenilo, da ima Karel oblast nad vsem bivšim Rimskim cesarstvom, zahodnim in vzhodnim. -
962
Nastanek Svetega Rimsko-Nemškega cesarstva
Prehodna Zahodna frankovska država se z kronanjem Otona I., uradno preimenuje v novo državno tvorbo Sveto Rimsko Nemško Cesarstvo. Tako papež Janez XII. okrona Otona I., prvega saškega cesarja. Državna tvorba pod katero je spadalo večino slovenskega nacionalnega ozemlja se ohrani vse do 1806, ko jo iz zemljevida Evrope izbriše Napoleon. -
1122
Wormski konkordat
Več let star spor med posvetno in cerkveno oblastjo se reši v severno italijanskem mestu Worms. S sporazumu zmaga cerkev, kar povzroči povečanje moči cerkve v prihodnje. Sama še naprej lahko nastavlja cerkvene dostojanstvenike... -
Period: 1254 to 1273
Obdobje interregnuma - čas brezvladja
Sveto Rimsko Nemško cesarstvo se sredi 13. stoletja znajde v globoki politični krizi. Padala je moč cesarja vse dokler leta 1254 ne pride do interregnuma, ko nobenemu kandidatu za cesarja ni uspelo uveljaviti oblasti v Nemčiji. Medvladje je trajalo do leta 1273, ko so knezi za cesarja izbrali Rudolfa Habsburškega. -
1492
Rekonkvista - špansko osvajanje Iberskega polotoka
Leto 1492 sovpada z dokončnim pregonom Arabcev iz Iberskega polotoka. Z poroko kralja Ferdinanta in kraljice Isabele kraljestvi Kastilija in Aragonija doživita vzpon, kar omogoči močan udar na islamske Arabce. Z padcem Granade na Iberskem polotoku spet zaživi katoliška vera. Rekonkvista je bila končana tik pred Kolumbovim odkritjem Amerike oziroma Novega sveta, ter predstavlja mejnik in zaključek španskega srednjega veka v dobi širitve španskega in portugalskega kolonialnega imperija. -
1517
Začetek reformacije
- oktobra leta 1517 je nemški duhovnik Martin Luther na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve. Njegovo dejanje je popolnoma spremenilo tok evropske in svetovne zgodovine. Pomembno je vplival na reforme katoliške cerkve in na njen notranji razcep. V Sloveniji je 31. oktober – dan reformacije dela prost dan
-
Nantski edikt reši dolgoletni spor med hugenoti in katoliki
V že tako obubožani Evropi je sredi 16. in 17. stoletja prihajalo do verskih vojn. Leta 1598 se reši dolgoletni spor med katoliki in hugenoti. Spor je trajal slabih 40-let. Spor konča Henrik IV., začetnik dinastije Burbonov, ko izda nantski edikt s katerim hugenoti dobijo versko svobodo. Nantski edikt je po 100 letih ukinil Ludvik XIV, kar je pripomoglo k francoski revoluciji. -
Period: to
Tridesetletna vojna - vojna, ki spremeni razmerja moči imperijev
Tridesetletna vojna, vojna v letih 1618–1648 na področju Svetega rimskega cesarstva. Izbruhnila je zaradi nasprotij med protestanti in katoličani in prerasla v spor med cesarjem in državnimi stanovi ter se končala kot boj za prevlado v cesarstvu. Do onemoglosti se je vleka vse do leta 1648, ko se je končala s podpisom Vestfalskega miru. Rimsko-Nemško cesarstvo postane ohlapna država, razdeljena na stotine majhnih državic. Z vzponom absolutizma postane vodilna evropska država Francija -
Veliki kmečki upor izbruhne tudi na Goriškem
Zadnji izmed vrst velikih kmečkih uporov je Tolminski kmečki upor. Naraščanje nezadovoljstva nad slabo fevdalno zaščito pred Turki in vojskami tujih fevdalcev, nad nezadržnim večanjem davkov in nad omejevanjem kmečke trgovine, je iz leta v leto raslo. Kmetje ustanovijo kmečko zvezo in organizirajo upor. Upor pa ni bil usmerjen samo proti fevdalcu, ampak tudi proti državnim oblastem. Upor zadušijo čete iz Vojne krajine, združena fevdalčeva in cesarska vojska
