-
Ustanovitev osi Rim-Berlin-Tokio
- oktobra leta 1936 sta nacistična Nemčija in fašistična Italija podpisali serijo protokolov in pogodb, katere so postale znane kot »os Rim-Berlin. Nemčija in Japonska sta poleti začele pogajanja o ustanovitvi zavezništva proti Sovjetski zvezi. Japonci niso hoteli zavezništva z Italijo tako je Italija začela s skrivnimi pogajanji z Berlinom. Leta 1937 je Društvo narodov obsodilo japonsko invazijo Kitajske, ki pa ga je Mussolini podprl, kar je odprlo vrata še japonsko-italijanskemu zavezništvu.
-
Münchenski sporazum
Hitler in britanski ministrski predsednik Chamberlain sta se septembra 1938 dobila v Münchnu ter podpisala Münchenski sporazum. Adolf Hitler je zagotovil, da nima več ozemeljskih zahtev. Z razdelitvijo Češkoslovaške in zasedbo Sudetov ter napadom na Poljsko 1939 je prekršila določila sporazuma. -
Sporazum Hitler-Stalin
To je bil dogovor oz. pakt o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Podpisali so ga 23. avgusta 1939 v Moskvi, trajal pa je do 22. junija 1941, ko je Nemčija vdrla na ozemlje Sovjetske zveze. Določal je, da Nemčija ne bo napadla Sovjetske zveze, ta pa ne bo posredovala, če bo Nemčija napadla Poljsko. Sporazum je imel tudi tajno določilo - razdelitev Poljske med Stalinom in Hitlerjem. Sporazum Hitler-Stalin je v Evropi povzročil veliko presenečenje in zmedo. -
Začetek druge svetovne vojne
Hitler je napad na Poljsko pripravljal že od pomladi 1939. Nemci so uprizorili nekaj obmejnih spopadov, kar je bil izgovor za napad 1. 9. 1939. Poljska armada se 200 tisočglavi vojski ni mogla upreti. Prodor so izvedle močne mehanizirane in odlično opremljene enote. Nemško letalstvo je bombadiralo poljska mesta. VB in FRA sta Nemčiji napovedali vojno, vendar se v bitke nista vključili. Zapora kopenskih in morskih meja ni zalegla, saj so se Nemci oskrbovali iz SZ. Začela se je 2. svetovna vojna. -
Nemška okupacija na severu Evrope
Francija in Velika Britanija napovesta vojno Nemčiji 3. septembra 1939. Svoje enote sta poslali na francosko nemško mejo. Ampak Nemčija s svojimi enotami nepričakovano leta 1940 okupira Dansko in Norveško.Hitler pa načrtuje gradnjo podmorskih oporišč za napad na Veliko Britanijo. -
Napad na Francijo in države Beneluxa
Leta 1940 Churchill - britanski predsednik. 1. govor - znamenite besede: »Ne morem vam ponuditi nič drugega kakor kri, muke, solze in znoj.«Francozi so vse svoje sile poslali na sever, od koder so pričakovali napad. Francija je pričakovala napad preko Belgije in tam postavila večino svojih čet, vendar so Nemci napadli skozi Luksemburg in Ardene, prišli četam za hrbet in jih tako odrezali od zaledja. -
Dunkerque
Dunkerque je bil leta 1940 majhno obmorsko pristanišče in letoviško mesto ob Rokavskem prelivu. Tu je potekala znamenita operacija Dinamo, ki je bila rešilna bilka vojaške polomije, po kateri je okupator na obalo stisnil približno 400.000 zavezniških vojakov. Le zahvaljujoč ukazu nemškega poveljstva, ki je za nekaj dni ustavil napredovanje tankovskih enot, jih je bilo iz pristaniškega mesteca Dunkerque čez angleški kanal prepeljanih 340.000 vojakov. -
Puščavska vojna
Puščavska vojna, ki je potekala na severu Afrike v današnjih osmih državah. Vojna se je začela 10. junija 1940 in končala 16. maj 1943 z zmago zaveznikov. V vojni so sodelovale: Nemčija, Italija, Francija, ZDA, južno Afriške države, Nova Zelandija, Kanada, Velika Britanija, Indija in Avstralija. Nemška vojska je bila manjštevilčna -
Kapitulacija Francije
Maja 1940, so Nemci z skoraj dvemi milijoni vojakov napadli Francijo. Z namenom da bi se izognili obrambni Magitovi črti, so napad usmerili na nevtralne države Luksemburg, Belgijo in Nizozemsko. Nemci so osvojili severno obalo Francije in francosko-angleške enote pri mestu Dunkerque. Junija 1940 je Francijo z juga napadla Italija, medtem pa je bila poražena francoska armada, ki je veljala za eno najmočnejših.Francija je bila premagana. -
Period: to
Napad na Veliko Britanijo
Napad na Veliko Britanijo je uradno potekal med 1. julijem in 31. oktobrom 1940. Takrat je Nemčija napadla Veliko Britanijo.
Najtežji zračni boji so potekali med 8. avgustom in 21. septembrom. Britanci so imeli radar, ki jih je opozoril pred prihodom nemških letal.
Bitka se je končala novembra 1940 z uspešno obrambo Velike Britanije.To je bil prvi Hitlerjev neuspeh. -
Pristop Jugoslavije k trojnemu paktu
Kraljevina Jugoslavija je 25. marca 1941 na Dunaju podpisala pristop k trojnemu paktu in se tako pridružila fašističnim silam.Dva dni kasneje, so zaradi pristopa k trojnemu paktu v Beogradu izbruhnile demonstracije. Tako je država dejansko izstopila iz fašističnega tabora. -
Napad na Jugoslavijo
Napad na Jugoslavijo se je začel 6. aprila 1941 z bombardiranjem Beograda. Napad so izvedle nemške in italijanske čete. Jugoslavija na napad ni bila pripravljena in je zato bila hitro poražena. Jugoslovanski kralj in vlada pa sta v tej zmedi zapustila državo ter pobegnila v London. -
Napad na Sovjetsko zvezo
Navsezgodaj 22.6.1941 se je začel nemški napad na Sovjetsko zvezo. Nemci so začeli bliskovit napad z letali in tanki, ki je bil za SZ popolno presenečenje. Hitler je tako prekršil nenapadalni sporazum. Na vzhodu je želel Nemcem zagotoviti nov življenjski prostor in uničiti komunizem. Prav tako je želel pridobiti surovine (sovjetska bogata zaloga nafte in ukrajinsko žito). Na koncu nemški načrti niso uspeli (zima,slabe ceste, gverilski odbor). -
Atlantska listina
Konferenca je bila 14. avgusta, srečala pa sta se takratni ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in ministrski predsednik Združenega kraljestva Winston Churchill. Zavezala sta se za uničenje nacizma in fašizma.
Poznala sta osnovo povezovanje držav v protifašistično koalicijo.
Zavzela sta se še za povrnitev suverenih pravic podjarmljenih narodov. Atlantska listina še ni pomenila vstopa ZDA v vojno.
To se je zgodilo šele decembra 1941 po napadu Japonske na ameriško oporišče Pearl Harbor. -
Napad na Pearl Harbor
Je japonski napad na ameriško vojno oporišče. Japonci so brez opozorila napadli z letalstvom in mornarico. Napad se je zgodil na nedeljo 7. decembra 1941 na otoku Oahu na Havajih. Japonci so uspeli uničiti 188 letal in 18 vojaških ladij, uničili pa niso rušilcev, ki so bili glavni cilj napada. S tem dogodkom napetost narašča in ZDA vstopijo v vojno. -
Bitka za Midway
Bitka za Midway je bila pomorska bitka v drugi svetovni vojni, med Japonsko in ZDA na Pacifiku. Trajala je od 4. do 7. junija leta 1942. Američani so izvedeli za japonski načrt in jim nastavili past. ZDA je v tej bitki zmagala, Japonci so bili poraženi in so se morali umakniti. -
Period: to
Bitka za Stalingrad
Bitka je bila znana tudi kot Verdun na Volgi, ki je terjala ogromno žrtev na obeh straneh. Nemci so hitro napredovali in zavzeli 90 % mesta, vendar so sovjeti izvedli operacijo URAN (obkolili mesto). Zaradi Romunskih šibkih in neizurjenih vojakov za bojevanje v mrazu so to sovjeti zlahka izvedli. Celotna 6. pehotna armada je bila obkoljena. Göring je Hitlerja prepričal, da se 6. armada ne umika, vendar je ni mogel oskrbovati prek zraka, zato je bilo 330.000 Nemških vojakov zajetih. -
Bitka pri El Alameinu
Po uspehih generala Rommla v severni Afriki, so angleške enote potisnjene globoko na Egiptovsko ozemlje do vasi El Alamein. Ker je pred tem prišlo do velikih sporov med Nemci in Italijani, slednji niso hoteli nadaljevati napadov na zaveznike v S Afriki, dokler ne zavzamejo Malte (katere niso). 23. oktobra 1942 je Bernard Montgomery začel bitko pri El Alameinu. Na razpolago je imel imel skoraj trikrat več vojakov in tankov, prve dni je izgubil polovico tankov, nato pa premagal Nemce. -
Kapitulacija Italije
Stalin je od zaveznikov zahteval odprtje druge fronte v Franciji v času bitke za Stalingrad. VB in ZDA so se odločili, da najprej napadejo Italijo. Tako se je zavezniška vojska junija 1943 izkrcala na Siciliji. 8. septembra je Italija kapitulirala in kot prva država izstopila iz vojne. Severno Italijo so okupirali Nemci, Rim pa je bil osvobojen junija 1944. Mussolini je z nemško pomočjo pobegnil in do konca vojne vodil Fašistično socialno republiko Italijo. -
Konferenca v Teheranu
Konferenca v Teheranu je bila najpomembnejša politična konferenca, ki je trajala od 28. novembra do 1. decembra 1943. Na konferenci se sestanejo veliki trije: Združene države Amerike je zastopal predsednik Franklin Delano Roosevelt, VB ministrski predsednik Winston Churchill, Sovjetsko zvezo pa predsednik Stalin. Dogovorili so se glede izkrcanja v Normandiji, partizane v Jugoslaviji pa priznajo za svoje zaveznike. Pokaže se veliko nasprotje med SZ in ZDA. -
Dan D
Dan D je bila največja kopenska in pomorska vojna v zgodovini. Začela se je 6.junija 1944. Dan D je bila uspešna operacija, ker: so bili zavezniki pod vodstvom Eisenhowerja nanjo dobro pripravljeni; so zavezniki imeli premoč v zraku in na morju; so pred invazijo zavezniki z bombardiranjem uničili nemške komunikacije in otežili premike nemške vojske. -
Konferenca na Jalti
V Jalti se leta 1945 srečajo veliki trije (Stalin, Churchill in Truman), Nemčija pa v času konference doživlja hude poraze. Američani medtem hočejo pridobiti SZ za napad proti Japonski. Dogovorijo se glede razdelitve Nemčije po vojni, kaže se pa že veliko nasprotje med SZ ne eni strani ter ZDA in VB na drugi strani. -
Kapitulacija Nemčije
Od leta 1942 so zavezniki skušali moč Nemčije oslabiti z nenehnim bombardiranjem vojaških objektov in nemških mest. Po zavzetju Francije so se zavezniki usmerili na Berlin in Nemčijo. Z vzhoda je proti Nemčiji prihajala tudi sovjetska vojska. Angleško-ameriške in sovjetske enote so se 25. aprila 1945 srečale na reki Labi. Prve dni maja so sovjetske enote osvobodile Berlin. 9. maja 1945 je Nemčija kapitulirala in vojna v Evropi se je končala. -
Konferenca v Potsdamu
V Potsdamu so se od 17. julija do 2. avgusta 1945 zadnjič sestali "veliki trije" - Harry Truman, Stalin in Clement Attlee. Sestanek so obremenjevali medsebojnim sporom.Osrednje teme pogovorov so bile priprave na mirovno konferenca obsodba nacističnih voditeljev ter usoda povojne Nemčije, ki so ji naprtili kolektivno krivdo za drugo svetovno vojno. -
Hirošima in Nagasaki
Da bi se vojna čim hitreje končala so države začele izvajati jedrsko orožje. Ko so ZDA izdelale jedrsko bombo, je takratni ameriški predsednik Harry Truman ukazal preizkus te bombe. 16. julija 1945 so 1. jedrsko bombo odvrgli na Novo Mehiko. Harry Truman je odobril njegovo uporabo, da bi vsi izvedeli kako vsemogočna je Amerika. 6. avgusta 1945 so na ukaz Trumana odvrgli bombo imenovano Little Boy odvrgli nad središče Hirošime, njene posledice so bile ogromne. Tri dni kasneje pa sledi Nagasaki. -
Kapitulacija Japonske
Japonska dokončno kapitulira 2. septembra 1945, ko na eni izmed ameriških ladij predstavniki japonskega Vrhovnega ozemlja podpišejo sporazum. S tem se Japonska izgubila veliko ozemlja, ki ga je pridobila z oboroženimi spopadi. S tem podpisom je bila končana druga svetovna vojna na vseh bojiščih. Japonska je kapitulirala zaradi uporabe jedrskega orožja pri bombardiranju Hirošime in Nagasaki - ter zaradi obsežne sovjetske invazije. -
Ustanovitev OZN
Ustanovljena je bila 24.oktobra 1945 v San Franciscu. Imela je 193 članic. Svoj sedež je imela v New Yorku. Imela 6 glavnih organov, ki so pomagali reševati probleme.(Generalna skupščina ,Sekretariat ,Skrbniški svet ,Varnostni svet ,Meddržavno sodišče in Ekonomski in socialni svet). OZN je reševala bistvene probleme človeštva. Slovenija se je OZN pridružila 22.maja 1992. -
Nürnberški procesi
Največji proces proti vojnim zločincem je potekal v Nemčiji v Nürnbergu. Udeleženci so bili tisti, ki so izvajali genocide (22 nacistov). Od teh jih je bilo 12 obsojenih na smrt. Vendar na sodišču niso sodili trem glavnim nacistom- Hitlerju, Himmlerju, Goebelsu saj so naredili samomor. -
Trumanova doktrina
Trumanova doktrina je doktrina, ki jo je ameriški predsednik Harry S. Truman razglasil na kongresu 12.marca 1947 med grško državljansko vojno. Leta 1947 sta Grčija in Turčija prosili Trumana, za pomoč proti komunistični revoluciji. Truman jima je marca istega leta javno odobril denarno pomoč v višini 400 milijonov dolarjev. Kasneje pa je razglasil, da bodo takšno pomoč dobile vse države, ki se bodo počutile pod pritiskom komunizma. -
Marshalov načrt
Marshallov načrt je bil načrt ZDA za pomoč evropskim državam. Ustanovljen je bil leta 1947. Obsegal je denarno pomoč, hrano, stroje in druge dobrine vsem državam ki bodo prosile za pomoč. Z Marshallovim načrtom so si zahodnoevropske države opomogle, vzhodnoevropske države pa so pomoč po ukazu Moskve zavrnile. -
Spor z Informbirojem
Resničen razlog za spopad je bil spor med Stalinom in Titom. Tito je v spor prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko balkansko federacijo vključno z Bolgarijo in Albanijo, Stalin se je zavzemal, da bi lahko imel on nadzor nad vsemi komunisti na svetu. Ker so nekateri jugoslovanski komunisti podpirali Stalina je jugoslovanska oblast začela izvajati aretacije in likvidacije tako imenovano informbirojcev. -
Ustanovitev vojaške organizacije NATO
Zaradi stalnih napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo, so se 4. aprila 1949 srečali predstavniki zahodnoevropskih držav, Kanade in ZDA ter ustanovili Severnoatlantsko zvezo NATO (North Atlantic Treaty Organization).Članice so se obvezale, da si bodo prizadevale za skupno vojaško obrambo, ohranitev miru in varnosti. Če bi bila napadena ena od njih, bi to pomenilo napad na vse članice in NATO bi lahko posredoval proti napadalcu. -
Period: to
Korejska vojna
Ob koncu 2. sv. vojne je bila Koreja razdeljena na dva dela po 38. vzporedniku. V Severni Koreji se je razvijal socialistični (SZ), v Južni Koreji pa demokratični sistem (ZDA). Junija 1950 so severnokorejske čete nenadoma prestopile mejo in napadle J. Korejo - začetek Korejske vojne. S. Korejo sta podpirali Sovjetska zveza in Kitajska, J. Korejo pa ZDA. Bojevanje je trajalo 2 leti in terjalo 5 mio. žrtev. Boji so se končali 27. julija 1953 s podpisom premirja,meja pa je bila nespremenjena. -
Period: to
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna je spremenila svet, saj je Vietnam pokazal svetu, da lahko Ameriko poraziš. Seveda so za njimi stali Sovjeti, ki so jim dovažali strelivo, puške... V bistvu so Američani iskali vojno, ki so jo seveda nato izgubili. Logično, če so se Vietnamci bojevali na gverilski način. Čez več let bojevanja so imeli Američani dovolj in so se umaknili iz Vietnama. Zato danes ni ne južnega in ne severnega Vietnama, saj je severni Vietnam kmalu po umiku Američanov prodrl in zavzel južni Vietnam. -
Kubanska kriza
Je naziv za spor med Sovjetsko zvezo in ZDA, ki je bil vrh napetosti v hladni vojni. Začelo se je, ko je vodstvo ZDA izvedelo, da sovjeti na Kubi nameščajo rakete z jedrskimi konicami. Predsednik Kennedy je zahteval od sovjetskega predsednika Nikite Hruščova in Kubanskega predsednika Fidela Castra, da prenehajo z nameščanjem raket,drugače bo napadel Kubo in sovjetsko ladjevje. Na ukaz Hruščova so se ladje, ki so prevažale rakete obrnile in odšle. Nato pa so se začeli mirovni pogovori. -
Padec Berlinskega zidu
Berlinski zid je padel 9. novembra 1989 po več kot 28 letih. Povod so bila množična zborovanja in protesti, ter zahteve po svobodi potovanja vzhodnih državljanov, množični pobegi iz vzhoda na zahod. Obmejna vojska sploh še ni bila obveščena o odprtju meja, a so brez posebnega ukaza ali navodila pod pritiskom množice do enajste ure zvečer odprli prehod Bornholmer Strasse, kasneje pa še druge prehode.
