Header

DRUGA SVETOVNA VOJNA

  • oblast v Španiji prevzame Primo de Rivera

    oblast v Španiji prevzame  Primo de Rivera
    V Španiji po prvi sv. vojni vlada parlamentarna monarhija. Največjo veljavo imajo veleposestniki, katoliška cerkev in vojska. Meščani in delavci so zapostavljeni. Ko na oblast pride Primo de Rivera ta razpusti parlament in na oblast se povzpnejo republikanci. Španija postane demokratična republika, kar razburi skrajno desnico.
  • zasedba Mandžurije

    zasedba Mandžurije
    Japonska se je po prvi svetovni vojni pridružila tistim državam, ki so želele pridobiti nova ozemlja, saj jih je gospodarska kriza močno prizadela. Svoj napredek je videla v vojaških napadih, močni vladi in v svojem vladarju Horihitu. Nasilno si je prilastila kitajsko ozemlje Mandžurije. Kitajska je ob tem izrazila jasno nezadovoljstvo, a Japonska se na njihove zahteve ter zahteve OZN ni odzvala
  • na španskih volitvah zmagajo republikanci

    na španskih volitvah zmagajo republikanci
    Republikanci kljub nasprotovanju desnice zmagajo na volitvah in sprejmejo ukrepe kot so: agrarna reforma, ločitev cerkve od države, verska svoboda, delavska in socialna zakonodaja. Desnici razplet ni bil po godu, zato je začela razmišljati o udaru. Republikanci so se skupaj s komunisti, socialisti in anarhisti povezali v Ljudsko fronto, ki je zmagala na volitvah 1936, po katerih se je del vojske na čelu s Franciscom Francom uprl in zanetil državljansko vojno
  • osnuje se protikomunistični pakt

    osnuje se protikomunistični pakt
    imenujejo ga tudi jekleni pakt. Japonska, Nemčija in italija
  • napadi na Veliko Britanijo

    napadi na  Veliko Britanijo
    Velika Britanija skriva svoje prednosti v letalski moči. S svojimi letali in radarji se VB uspešno postavi po robu Nemčiji. Hitler zaradi neuspešnosti opusti idejo o izkrcanju v Angliji in se usmeri na SZ. Do konca novembra se bitka za VB konča, a ne zračni napadi.
  • bitka za antlantik

    bitka za antlantik
    Gre za najdaljšo neprekinjeno bitko 2. sv. vojne. Trajala je od leta 1939-1945, svoj višek pa je dosegla v letih 1943-1945. Pri tem napadajo konvojev, ki varujejo ladje. Ravno zaradi te bitke, se izumi tudi sonar.
  • k trojnemu paktu se priključi še Madžarska, Romunija, Slovaška

  • Italija napove vojno Angliji

    Italija napove vojno Angliji
    Italija odpre bojišča na S Afrike in na Sredozemlju. V prvi bitki napadejo Egipt, a VB v protiofenzivi potisnejo do Libije. Po začetnih neuspehih Italiji na pomoč priskoči Nemčija na čelu z Erwinom Romlom.
  • premirje z generalom Petainom

    premirje z generalom Petainom
    22.6. 1940 v železniškem vagonu (isti kot v prvi svetovni vojni)francozi podpišejo premirje v katerem razdelijo ozemlje (Italija je navzoča pri delitvi plena Savoja). Nemci dobijo večino ozemlja S-Z in J-Z ter atlantsko obalo. Del Francije, ki ni okupiran je le Višijska Francija.
  • Sovjetska zveza podpiše pogodbo o prijateljstvu

    VB in Francija sta se zavedali pomena SZ, zato sta želeli z njo podpisati pogodbo o zavezništvu, a se je SZ temu odrekla, saj so se omenjene države v prvi svetovni vojni obrnile proti njej. Podpisala je pogodbo o nenapadanju z Nemčijo, s katero sta si razdelili ozemlja.
  • napad Nemčije na Poljsko

    napad Nemčije na Poljsko
    potem ko je Hitler želel napasti Poljsko že 26.8. 1939, mu je to uspelo prvega septembra 1939, ko so Nemci uprizorili obmejni incident, v katerem sami napadejo svojo radijsko postajo, za kar obtožijo Poljake.
  • vojno Nemčiji napovesta VB in Francija

    vojno Nemčiji napovesta VB in Francija
    v vojno se vključita nepripravljeni Francija in VB. Prvi spopadi sil se zgodijo šele pri bitki za skandinavske države, kjer se prvič udarita Vb in Nemčija. Kmalu za tem pa Nemčija napade še francijo. Do tega trenutka govorimo o lažni vojni, saj so linije (Maginotova in Siegfriedova linija) zgrajene, a pobude za bitko ne da nihče.
  • kapitulacija Poljske

    Ko so Nemci s svojim blitzkriegom uničili že več kot polovico Poljske se v vojno vključi še SZ. Poljska kapitulira. Umrlo je več kot 6M ljudi, večino judi, poljski izobraženci itd. V stanovanja Poljakov se naseljujejo Nemci, živeči na poljskem in v pribaltskih državah.
  • SZ napade Finsko

    SZ napade Finsko
    SZ je izkoristila nepripravljenost drugih držav, da si pridobi nazaj ozemlja izgubljena v prvi svetovni vojni. Poleg Baltskih držav in enega dela Romunije je posegla še po Finski, ki se ji je močno upirala. Imela je dobro vojsko na smučeh in SZ je morala aktivirati več enot, ki pa so na koncu nadvladale in Finska je predala Karelijo.
  • napad na Dansko in Norveško

    napad na Dansko in Norveško
    napad se je odvijal od aprila do junija 1940. saj je Nemčija želela zavarovati varen dovoz železa iz Švedske. VB so zaprli dostop do Baltika. Prehod prek Danske je bil enostaven. Na Norveškem pa je Nemcem uspelo na čelo postaviti kolaboranta Quislinga.
  • napad na Francijo

    napad na Francijo
    Hitler Francijo napade preko nevtralnega ozemlja. Napada po dveh tirih in sicer Fall Gelb: nevtralna Nizozemska, Belgija, Luksemburg in Fall Rot: neposredno Francija.
  • evakuacija angleških in francoskih vojakov iz Dunkirka

    evakuacija angleških in francoskih vojakov  iz Dunkirka
    Potem ko se znajdejo v nemški pasti, Zaveznikom pomagajo ostale zavezniške sile in prostovoljci (ribiči), da izkoristijo veliko nemško napako in evakuirajo vojake.
  • začetek akcije Barbarossa

    začetek akcije Barbarossa
    Kljub pogodbi o nenapadanju, je Nemčija videla SZ kot največjo nasprotnico( naravna bogastva, prostor za arijsko raso...). Povsem nepričakovano napade obširna ruska prostranstva. Sprva jim z blitzkriegom dobro uspeva, potem pa zaradi nepripravljenosti in nepoznavanja zime Nemci pešajo.
  • podpis trojnega pakta

    sile osi Japonska Italija in Nemčija. Razdelijo si interesne sfere.
  • pogodba SZ- VB in SZ- Poljska

    Sovjetska zveza se z njimi poveže zaradi skupnega napada proti Hitlerju,
  • Italiji ne pomoč priskoči Nemčija

    V S- Afriki in Sredozemlju vojno sproži Italija, ki pa je relativno neuspešna. Na pomoč priskočijo Nemci, s katerimi skupaj prodrejo proti Egiptu, Kairu in Sueškem Prekopu.
  • Bitka za Stalingrad

    Bitka za Stalingrad
    V bitki pri Stalingradu so Nemci sprva uspešnejši in porušijo mesto skoraj do tal, potem pa SZ sproži protiofenzivo in Nemci doživijo poraz.
  • Atlantska listina

    Atlantska listina
    Churchill in Roosevelt osnujeta atlantsko listino , ki je osnova za povojno ureditev Evrope. K listini pristopi 26 držav ( SZ, Kitajska, svobodna Francija, Češko -slovaška). Delno se že dogovorijo se za povojno sojenje vojnim prestopnikom.
  • napad Pearl Harbour

    napad Pearl Harbour
    Japonci napadejo najpomembnejše pristanišče v ZDA. Na srečo so imeli Američani svoje najpomembnejše letalonosilke na morju, zato so se lahko hitro in učinkovito odzvali. S tem vstopi ZDA v vojno.
  • bitka pri El alameinu

    bitka pri El alameinu
    Konec leta 1942 angleži potisnejo Italijo in Nemčijo nazaj globoko v LIbijo.
  • Operacija Bakla

    Po izkrcanju angloameriške vojske v Maroku in Alžiriji se Nemčija in Italija predata in Afrika je osvobojena
  • izkrcanje na otoku Okinava

    izkrcanje na otoku Okinava
    ZDA se zaveda, da s klasičnim napadanjem Japonske ne bo strla, saj se za razliko od ostalih vojakov ne preda z lahkoto. S taktiko žabjih skokov osvojijo otoke Iwo Jima in Okinawa, kjer pa izgubijo veliko vojakov, zato se odločijo čimprej končati vojno.
  • Bitka pri Kursku

    Bitka pri Kursku
    Nemci imajo svojo vojsko razprostrto po celotnem bojišču, zato ne morejo več učinkovito napadati. Zadnjič se želijo upreti SZ v največji tankovski bitki pri Kursku. rdeča armada začne pomikati frontno črto proti zahodu.
  • Kapitulacija kraljevine Italije

    Kapitulacija kraljevine Italije
    Po izkrcanju Anglo-ameriške vojske na Siciliji kralj 10.7.1943 odstavi oz. aretira Musolinija. Za Italijo to pomeni konec fašizma. Izstopijo iz trojnega pakta in se pridružijo zaveznikom.
  • teheranska konferenca

    teheranska konferenca
    velika trojica Stalin Roosevelt, Churchill se snidejo v Teheranu, kjer se dogovorijo za odprtje nove fronte. Izkrcanje zaveznikov v Normandiji.
  • Leningrad je osvobojen

    po 900 dneh oboroženega bojevanja osvobodijo Leningrad in razbijejo nemški obroč
  • holokavst

    holokavst
    sistematični genocid judov. Jude in ostale "nasprotnike arijski rasi" nacisti zaprejo v delovna ali pa koncentracijska taborišča. O končni rešitvi so mnogi, ki so vedeli za grozote, kot so poskusi, plinske celice, stradanje itd., molčali.
  • Jaltska konferenca

    Jaltska konferenca
    zadnje srečanje treh na Krimskem polotoku, kjer se dogovorijo o povojni ureditvi sveta, pri čemer pa se ne strinjajo. Roosevelt sredi mandata umre- nasledi ga Truman.
  • zavezniki se srečajo na reki Labi

    Nemčijo presekajo na pol
  • Dan D

    Dan D
    Dan D je izkrcanje zaveznikov v Normandiji. Tu je sodelovalo 3m vojakov, ki so ustvarili atlantski zid. Po izkrcanju se večina enot usmeri proti Parizu, ki je avgusta 1944 tudi osvobojen. Zavezniki napredujejo proti belgiji in Nizozemski. Zadnja Hitlerjeva ofenziva se zgodi pozimi 1944/1945 v Ardenih
  • bitka za Berlin

    bitka za Berlin
    Zavezniki začnejo tekmovati kdo prvi pride do Berlina. S tanki in oklepniki vdrejo proti Berlinu, kamor pridejo 9.5. 1945. To pomeni tudi kapitulacijo Nemčije
  • Italijanski partizani ustrelijo Musolinija

    Partizani ustrelijo Musolinija in ga obesijo sredi Milana
  • Hitler naredi samomor

    Hitler naredi samomor
    zavezniki se dogovorijo tudi o tem kako bodo sankcionirali vojne zločince. Poglavitni so predani zavezniškemu sodišči, manjši prestopniki pa so poslani v države, kjer so zagrešili zločin in bili tam sankcionirani. Hitler pa je svoje življenje končal prej, in sicer v podzemnem bunkerju.
  • kapitulcija Nemčije

  • konferenca v Postdamu.

    konferenca v Postdamu.
    Dokončen dogovor o kaznovanju vojnih zločincev. Nemčija se razdeli na štiri cone ( Francosko, ZDA, VB, SZ), Poljska dobi nazaj vzhodne pokrajine del V- poljske pa ostane SZ. Nemčijo demilitarizirajo in ji dodelijo plačevanje reparacij.