Časovni trak stari vek

Preddinastično obdobje

Period: 5000 BCE to 4000 BCE

Prva stalna naselitev v Egiptu. Uporaba bakra. Sumerci vplivajo na razvoj. 4. tisočletje pr.Kr se Egipt združi v enotno dražavo.

Sumerija

Period: 4000 BCE to 2350 BCE

Kraljestvo na območju Mezopotamije. Značili so zigurati, to so templi, ki so jih uporabljali za mesto, kjer so opravljali rituale. Značilne hiše z ravnimi strehami, dvo nastropne in iz opek. Imeli so stanovanjske četrti, trgovali so z menjanjem.

Prva pisava - KLINOPIS

3500 BCE

Izumijo jo sumerci, v bronasti dobi. Pisanje na glinene tablice v katere so vrezovali napise z klinom. PIsava je slikovno piktografska.

Minojska civilizacija

Period: 3500 BCE to 1100 BCE

Območje Krete, dobra morska povezava, s tem hitri razvoj trgovine. Več rezličnih kultur: Egipt, Mala Azija. Palača Knosos gospodarsko in politično središče Krete. ženske imajo velik pomen pri vreskih obredih in športih. Znani po keramiki, obdelavi kovin, predvsem zlato. Minojci so bili zelo miroljubni, brez obzidja. Uborabljali so linearno a in b pisavo. B pisava je mlajša in uporabljena v Celinski Grčiji. Za Minojce znana legenda o Minotavru. Omenjena je bila že v Ilijadi in Odiseji.

Troja

Period: 3000 BCE to 500 BCE

Imela nadzor nad trgovsko potjo med Azijo in Evropo. Legenda o trojanskem konju. Izgled mesta je bil podoben Mikenskim mestom. Atene doživijo vrhonec v drugem tisočletju.

Zgodnje dinastično obdobje

Period: 2920 BCE to 2575 BCE

Združitev zornjega in spodnjega Nila. Bronasta doba v Egiptu. Prestolnica je v Memfisu Vodi kralj Narmer.

Staro kraljestvo

Period: 2575 BCE to 2135 BCE

Država se razdeli na nome oz. okrožja. Faraoni so kralji in so prikazani kot bogovi. V obdobju starega kraljestva se razvije gospodarstvo in družba zaradi mirnih časov. Značilna je gradnja piramid, ki so namenjene za pokop faraonov. Faraone so mumificirali, saj so verjeli da bodo prišči v posmrtno življenje. V tem obdubju je bila zgrajena Sfinga. Obdobje se konča zaradi poslabšanja naravnih razmer in pridobitve moči nomarhov.

Akadsko kraljestvo

Period: 2400 BCE to 2200 BCE

semitska nomadska plemena s severa arabske puščave. Kralj Uruka Lugalzageti, poskui ustanoviti enotno sumersko državo. Kralj Sargon podredi sumerske države, prestolnica v akadu. Zacveti kmetijstvo in trgovina. Kraljestvo razpade zaradi notranjih nemirov in vdorov ljudstva Gutijcev.

Prvo vmesno obdobje

Period: 2150 BCE to 1994 BCE

Egipt se spet rezdeli. Za oblast se borijo Nomarhi.

Atene

2000 BCE

Največji polis v osrednji Grčiji. Nastale so na griču - AKROPOLI. Prebivalci so bili Jonci. Atene so skozi čas imele rezlične načine delovanja in različne vladarje. Atene so še danes delujoče mesto.

Srednje kraljestvo

Period: 1994 BCE to 1650 BCE

Ponovna združitev Egipta. Prestolnica je Tebe. Državo vodi faraon Sezostris II. Ta razspusti službo nomarhov in centralizira državo. Izurijena vojska, nove obdelovalne površine, širitev trgovine, razcvet umetnosti in literature.

Starobabilonsko kraljestvo

Period: 1900 BCE to 1700 BCE

Naselitev semitskih Amoritov v Mezopotamijo. Mesto Babilon. Vladal je Hamurabi, ki je uveljavil hamurabijev zakonik (oko za oko, zob za zob). Zakonik ima 282 členov, napisan je bil v klinopisu in postavljen na javno mesto. Talionsko načelo- to kar storiš nelomu, se bo zgodilo tudi tebi.

Mikenska civilizacija

Period: 1750 BCE to 1050 BCE

Civilizacija grških plemen Dorcev, Ahajcev in Joncev. Prsieljevanje teh ljudstev v staro Grčijo in mešanje z staroselci. Ustanovili so mesta Mikene in Tirint. Tregovina zacveti. Gredbeništvo dobi stil monomentalnosti.

Drugo vmesno obdobje

Period: 1650 BCE to 1550 BCE

Egipt izgubi gospodarsko in politično urejenost. Prihod Hiksov na ozemlje Egipta. Izuimjo bojni voz, bronaste konice in začneju uporabljati konje. Prestolnica je Avaris.

Novo kraljestvo

Period: 1550 BCE to 1075 BCE

Faraon Ahmose premaga Hikse in spet združi Egipt. Velesila v sredozemlju. Širitev ozemlja. Država doživi rezcvet. Faraoni: Amenofis IV., Tutankamon, Tutmuzis Ramzes II. in III. Ramzes II. se spopade z Hetiti pri Kadešu. Podpiše prvo mirovno pogodbo, zgradi svetišče Abu Simbel in tempelj Romesseum. Faraon ramzes III. ubrani Egipt pred ljudstvi iz morja. Prva znana pomorska bitka. Začetek uporabe železa, je zadnji veliki faraon.

Asirsko kraljestvo

Period: 1400 BCE to 614 BCE

Velesila na območju severne Mezopotamije, Ninive in Ašurja. Ozemlje v 10. stol. je obsegalo celoten Egipt in Mezopotamijo. Kralj Asurbanipal II. Knjižnica z glinenimi tablicami.

Prva mirovna pogodba

1258 BCE

Podpiše jo faraon Ramzes II. z Hetiti. Bila je zapisana v dveh različicah, ena v egiptovskih hieroglifih, druga v akadščini z uporabo klinopisa.

Dorska selitev

1200 BCE

Dorci se selijo iz goratih delov S Grčije na V in J obale Peloponeza, na J Kikladi in Sporadi in na J obalni pas Male Azije.

Predhodno/temno obdobje

Period: 1200 BCE to 800 BCE

Konec bronaste dobe in postopen začetek železne. Propad Mikenske civilizacije. In s tem konec mogočne arhitekture. Ni več pisnih virov, splošna raven življenja upade.

Stapljanje dorskih plemen z starimi prebivalci

1100 BCE

Stari prebivalci: Eolci
Jonci
Ahajci

Sparta

Period: 1100 BCE to 195 BCE

Dorci poselijo J Peloponeza. Staroselcem odvzamejo pravice. Družba je strogo vojaško organizirana. Prebivalci so bili sestavljeni iz spartancev (polnopravni državljani), periojkov (svobodni, a brez političnih prvaic) in helotov (državni sužnji). Sparta je imela 2 kralja. Država je bila sestavljena iz nadzornega sveta (EFORI), sveta starešin (GERUZIJA) in ljudskega sveta (APELA). Značilna spartanksa vzgoja. Otroke je vzgajala država, brezpogojna poslušnost in ubogljivost.

Tretje vmesno obdobje

Period: 1075 BCE to 664 BCE

Kriza po smrti Ramzesa III. Razpad Egipta na več delov. Obdobje črnih faraonov. V 7 stol. prevladajo Asirci.

Grški alfabet

800 BCE

Grki okoli leta 800 pr. Kr. ponovno začnejo pisati. Razvijejo grški alfabet. Črke so prevzeli od Feničanov, ki so uporabljali črkopis.

Falanga

700 BCE

Način bojevanja, ki so ga uporabljali Spartanci. Falanga je bila skupina težko oboroženih pešcev, v tesno stosnjeni vrsti. Uvedena je bila zaradi vvečjega dostopa do orožja, zaradi padaca cene orožja in zaradi tega, ker vojska želi več pravic. Z uvedbo tega načina bojevanja dobi srednji in nižji sloj večjo vlogo pri bojevanju.

Novobabilonsko kraljestvo

Period: 700 BCE to 539 BCE

Semitsko pleme Kaldejcev premaga Asirsko oblast. Vlada kralj Nabukatnezar II. Območje J Mezopotamije, razširijo se na Sirijo in Izrael a izgubijo območje ob Nilu. Viseči vrtovi in nov Zigurat. Propade ko napadejo Perzijci.

ATENE- Aristokratska ureditev

Period: 700 BCE to 621 BCE

Pred tem obdobjem Atenam vladajo kralji. Pristojnsot prevzamejo visoki državni uradniki ARHONTI. Služili so eno leto, naenkrat jih je bilo devet, odločali so o vsem v državi, po oddelanem enem letu so postali del AREOPAGA (posvetovalni svet).

Pozno obdobje

Period: 664 BCE to 334 BCE

Asirci za kralja Egipta postavijo kneza Saisa. Sledi obdobje menjanja vladarjev. Zadnja vladarica Kleopatra, nato pa se Egipt priključi Rimskemu imperiju.

ATENE- Drakon

Period: 621 BCE to 594 BCE

Zbral in uredil zakonske predpise Aten. Bili so zelo strogi. Zločincem je sodilo mestno sodišče, sporov niso več reševali samovoljno.

ATENE- Solon

Period: 594 BCE to 560 BCE

Vodil Atene. Ugled si pridobil v vojni z Megaro. Ko pride na oblast v Atenah vlada politična in agronomna kriza. Odpustil je dolgove vseh kmetov, prepovedal zadolževanje za osebno svobodo, pospešil gospodarski razvoj, uvedel TIMOKRACIJO. To je delitev državljanov na štiri razrede glede na premoženje.

ATENE- Pejzistrat

Period: 560 BCE to 527 BCE

Salono zapusti Atene. Nastanejo tri stranke: stranka iz ravnine, stranka iz obale in stranka iz gora, ki jo vodi Pejzistrat. Z prevaro pride na oblast v Atenah. Način njegovega vladanja je bila TIRANIJA. Obdržal je Solonovo ustavo, za arhonte so bili izvoljeni njegovi privrženci, gradil je nove stavbe, vodovod. Izdal je kovance: DRAHMANE, razvijal je trgovino (vino, olje, glina), nižjim slojem da službo.

ATENE- Klejsten

Period: 527 BCE to 507 BCE

Po smrti Pejzistrata nasledila vodenje Aten njegova sinova. S pomočjo Sparte vplivne družine zrušijo tiranijo. Na oblast pride Klejsten. Območje Atike je rezdelil na deset FIL, vsaka sestavljena iz mestnega, obalnega in podeželjnega predela. Tako vodenje prisili ljudtsvo k sodelovanju. Odpravljena je Solonova delitev po premoženju - izenačitev državljanov.

Kralj Kambiz prevzame Egipt

525 BCE

Jonski upor

500 BCE

Perzijci širijo ozemle. Jonci se uprejo, vodi jih Milet. Dobijo pomoč polisa Eretrije, a ne dobijo pomoči glavne Grčije. Perzijci zmagajo.

Grško-Perzijske vojne

Period: 500 BCE to 479 BCE

Napad Perzijcev pod Darejem

490 BCE

Perzijci napadejo Celinsko Grčijo preko morja. Pomorski napad na Eretrijo. Perzijci premagajo Eretrijo. Pomagajo Atenci, ki se z Perzijci spopadejo pri Maratonskem polju. Uporabijo falango, vodi jih Militiad. Atenci bitko zmagajo.

Bitka pri Termopilah

480 BCE

Sočasen napad na kopnem in morju. Grki računajo da bodo zmagali na morju in čim dlje zadržali Perzijce na kopnem. Na kopnem se spopadejo v soteski, ker je Spartancev malo in s tem lažje zadržijo večjo Perzijsko vojsko. Perjzici najdejo pot okoli soteske in obkolijo Spartance, ki jih vodi Leonidas.

Bitka pri Salamini

480 BCE

Pomorska bitka. Grki imajo prednost, ker poznajo teren. Perzijci imajo prevelike ladje. Zmagajo Grki in perzijci se vrnejo v Perzijo.

Zadnji napad Perzijcev

480 BCE

Perzijci napadejo pod poveljstvom Kserksa. Istočasno napadejo tudi Kartažani in Grčija doživi pritiske iz dveh strani. Kartežane premaga Sicilija in Grčija se fokusira samo še na Perzijce. Oblikuje se HELENSKA ZVEZA (30 Grških polisov se poveže in sodeluje).

Bitka pri Platajah

479 BCE

Del Perzijske vojske ostane v Grčiji. Zadnja bitka na Grškem terenu, Grki premagajo Perzijce. Vojna se nadaljuje izven Grškega ozemlja. Jonci preženejo Perzijce iz svojega ozemlja.

Aleksander veliki osvoji Egipt brez boja

332 BCE