Časovni trak

Preseljevanje ljudstev

Period: 301 to 400

Barbarska ljudstva prodirajo na ozemlje Rimskega imperija, ki ne zdrži pritiska. Cesarstvo se razdeli na V in Z del. Ni več enotne cesarske oblasti, ki bi ljudstvu zagotavljala varnost. Carigrad izgubi nadzor nad Z rimsko cerkvijo in njenimi papeži.

Milanski edikt

313

Krščanstvo postane svobodna vera, enakovredna ostalim v Rimskem cesarstvu. Konča se preganjanje kristjanov. Edikt sprejme cesar Konstantin 1.

Konstantinova darovnica

324

Cesar Konstantin naj bi po dokumentu imenovanem Konstantinova darovnica, pred odhodom v svojo novo prestolnico, svojo palačo in vsa ozemlja Italije izročil v oblast papežu Silvestru in zahteval da ostanejo pod cerkveno oblastjo. To je razlog, da so cesarji svoja ozemlja prepuščali papežu, ne pa cesarju. V 15. stol. humanist Lorenzo Valla razkrije, da je šlo za ponaredek.

Solunski edikt

380

Cesar Teodozij določi krščanstvo za edino sprejemljivo vero. Krščanstvo postane trdna državna vera Rimskega cesarstva.

Prihod arabcev

Period: 601 to 700

Prihod arabcev v območje rimskega cesarstva. Zavzamejo 3 patriarhate; Jeruzalem, Antiohijo in Aleksandrijo. Pod rimsko oblastjo ostaneta samo Rim in Carigrad.

Italijanske mestne države

Period: 701 to 900

Ustanovitev Benetk, ki so pomemben trgovski posrednik med Alpami in Bizancem. Benetke so gospodarsko uspešne in bogate (pravice bizanca, 4. križarski pohod). So pomorska velesila in središče države Italija.

Pipin Mali

741

Karoling Pipin Mali je s podporo rimskega patriarha izvoljen za kralja Frankov. Pipin zato podeli posesti papežu namesto cesarju na oblasti (Pipinova darovnica).

Karel Veliki

800

Rimski papež okrona Karla Velikega za cesarja. Okrepi se položaj papeža kot verskega voditelja zahodnoevropskega krščanstva in kot posvetnega vladarja. Leta začnejo šteti po letih papeževanja, na denarju ni več podob cesarjev.

Plug

Period: 900 to 1100

Uporabo rala je zamenjal plug s številnimi prednostmi. Ne samo da rahlja zemljo, vendar jo tudi obrača in premeša ter s tem izboljša njeno rodovitnost. Vendar je drag, številni kmetje si ga ne morejo kupiti, saj so za premik potrebne vsaj 3 krave. Prav tako ga je težko voditi. Z uporabo pluga se poveča število pridelkov.

Izumrtje Karolingov

Period: 960 to 1000

Dinastija Karolingov izumre, nasledi jo dinastija Kapetingov, ketere začetnik je Hugo Kapet. Imajo šibko oblast zaradi fevdalne razdrobljenosti in neodvistnosti fevdalcev.

Shizma

1054

Veliki cerkveni razkol. Cerkev se razdeli na pravoslavno (V del, patriarhi, julijanski koledar) in rimokatoliško (Z del, papeži, gregorijanski koledar).

Bitka pri Hastingsu

1066

Angleško ozemlje združi Vilijem Osvajalec (premaga anglosaškega kralja Harolda) in zavlada kot angleški kralj. Uvede trdno centralno oblast in ozemlje razdeli na grofije.

Henrikovo izobčenje

1077

Papež Gregor VII. izobči cesarja Henrika IV. iz cerkve zaradi spora o investituri. Cesar ga pride prosit odpuščanja in tri dni v zimskih razmerah čaka pod Canossa gradom. Tretji dan papež prekliče izobčenje.

Wormski konkordat

1122

Rešitev investiturnega spora. Dogovorijo se da cerkev posvečuje in izbira duhovnike, posvetna oblast pa jih umešča v kraj službovanja.

Centralna oblast v Franciji

Period: 1200 to 1250

Filip Lepi Avgust in LudvikIX vzpostavita in utrdita centralno oblast. Francija se začne razvijat v veliko in gospodarsko trdno kraljestvo.

Hansa

Period: 1200 to 1300

Uspešna mesta se povežejo v zvezo mest Hansa, za lažje dogovarjanje o višini davkov, zaščito in napredek. Mesta gospodarsko in vojaško sodelujejo, ljudje so bolj zaščiteni. V njej so mesta od Rusije do Anglije.

Magna charta libertatum

Jun 15, 1215

Oziroma velika listina svoboščin. Kralj se zaveže da bo spoštoval fevdalne pravice plemstva in svoboščine mest. Uresničevanje nadzoruje kraljevski svet (kasneje parlament).

Avignonsko suženjstvo

Period: 1309 to 1378

Papeži pridejo popolnoma pod nadzor posvetne oblasti francoskega kralja Filipa Lepega. Prestolnico morajo za 70 let prestaviti iz Rima v Avignon.

100 letna vojna

Period: 1337 to 1453

Vojna med Francijo in Anglijo zaradi Francoske nadvlade Gaskoniji, spora trgovine z volno ter ter francoske podpore škofom proti Angliji.

Moskovska kneževina

Period: 1350 to 1400

V Rusiji razpade Mongolska oblast. Avtonomijo v državi pridobi Moskovska kneževina. Bojarji so predstavniki ruskega plemstva ki imajo v lasti zemljo, na kateri so vladali.

Vojna dveh rož

Period: 1455 to 1485

Državljanska vojna med rodbinama Lancaster in York. Ime vojna dobi po rdeči in beli vrtnici ki ju imata družini v grbu. Zmaga Henrik VII in začne rodbino Tudor.

Elizabentinska doba

Period: 1558 to 1603

Čas vladanja kraljice Elizabete I. Obnovi protestantizem in razglasi versko svobodo, sodeluje s parlamentom. Doba njenega vladanja zaradi napredka imenujemo tudi Zlata doba.

J nizozemske province

1578

J Nizozemske province, katoliške veroizpovedi se pogodijo s španskim kraljem in se nehajo upirati.

Utrechtska zveza

1581

7 Nizozemskih provinc, protestantske veroizpovedi se osamosvoji in poveže v Utrechtsko zvezo. Na pomoč so jim prišli protestanti iz Evrope.

Kardinal Richelieu

Period: 1585 to 1642

Glavni kraljevi minister in utemeljitelj francoskega absolutizma. Centralizira upravo in uvede stalno vojaško službo.

Merkantilizem

Period: 1600 to 1900

Vodilna gospodarska teorija v Evropi je merkantilizem, ki spodbuja razvoj trgovine in manufaktur (proizvodnja). Država skrbi za aktivno trgovsko bilanco.

Ludvig XIV

Period: 1643 to 1715

Imenovan tudi Sončni kralj. Uvede številne reforme. Verjame da je kralj po božji milosti in da sam predstavlja državo. Zahteva da parlament njegove odloke sprejme brez ugovorov. Na dvoru si privošči veliko razkošja.

Peter I. Veliki

Period: 1689 to 1725

Je na oblasti v Rusiji. Želi jo spremeniti v velesilo. Ustanovi novo evropsko prestolnico St. Peterburg, kjer si zgradi zimski dvorec. Vodi ekspanzivno zunanjo politiko, reorganizira vojsko, ima močno mornarico. Uvede evropski način oblačenja.

Sejalni stroj

1700

Jetkro Tull izpopolni sejalni stroj, ki ga vlečejo konji. Vsake toliko spusti v zemljo seme in kmetom prihrani veliko časa.

Friderik II Veliki

1748

Friderik II veliki napade Avstrijo in si priključi Šlezijo. Odpravil je cenzuro tiska in mučenje v državi. Prestolnico predstavlja dvorec Sanssouci.

Fiziokratizem

Period: 1750 to 1800

Vodilna gospodarska teorija postane fiziokratizem, ki bogastvo vidi v zemlji in njenih dobrinah. Uveljavlja se agrarna družba, kmetje postanejo svobodni. Tudi priviligirani stanovi morajo plačevati davke.

Katarina Velika

Period: 1762 to 1796

Ruska carica (nadomesti svojega moža Petra III). Uvede številne reforme v duhu razsvetljenega absolutizma. Z ekspanzivno zunanjo politiko si pridobiva nova ozemlja, kjer lahko pobira davke. Slabšanje položaja kmetov zaradi prevelikih davkov. Razvoj rudarstva, trgovine, manofaktur. Ustanovi akademijo znanosti in univerzo.

Parni stroj

1765

James Watt patentira parni stroj, pri katerem para opravi delo, ki ga je pred tem opravil človek. Omogoči razvoj parnika (Fulton) in parne lokomotive (Stephenson) ter strojev za tovarne.Stroji omogočijo postavitev tovarn, neodvisno od lokacije in prisotnosti rek.

Jemlejan Ivanovič Pugačov

Period: 1773 to 1774

Vodi 2- letni kmečki upor, zaradi prevelikih davčnih obremenitev kmečkega prebivalstva.