18. in 19. stoletje v Evropi

Oblikovanje prvih politicnih strank

Period: 1690 to 1695

Sprva v Angliji, sirsi razmah po letu 1848.

Acts of union

1800

Zdruzi Irsko kraljestvo in Kraljestvo VB v Zdruzeno kraljestvo VB in Irske.

Dunajski kongres

Period: Nov 1, 1814 to Jun 9, 1815

Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 1. novembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom. Namen kongresa je bil začrtati nove meje na političnem zemljevidu Evrope po vojaškem porazu Napoleonove Francije in njegovem izgonu na otok Elbo.

Upor v Neaplju

1820

Upor so vodili karbonarji in zahtevali uvedbo ustave.

vstaja v Sardiniji

1821

Vstajo so vodili karbonarji in zahtevali uvedbo ustave.

katolisko zdruzenje

1823

Ustanovi ga Daniel O'Connell in z njim doseze, da britanski parlament uzakoni enakost katoliskih in protestantskih duhovnikov.

Dekabristicna vstaja

1825

Leta 1825 se je v Rusiji začela dekabristična vstaja, kjer so sodelovali mladi ruski oficirji, ki so bili predvsem nezadovoljni z avtokratsko vladavino ruskega carja.

Londonska konferenca

1830

Belgija dobi samostojnost.

Repeal

1830

Organizacijo ustanovi Daniel O'Connell. Glavni cilj je vzpostavitev irskega kraljestva s kraljico Viktorijo na celu.

Julijska revolucija

Period: Jul 27, 1830 to Jul 29, 1830

Francoska revolucija iz leta 1830, bolje poznana kot julijska revolucija (francosko révolution de Juillet), druga francoska revolucija ali pa Trois Glorieuses (trije veličastni [dnevi]), je vodila do padca francoskega burbonskega monarha Karla X. in do vzpona njegovega bratranca, Ludvika-Filipa I., ki ga je podobna usoda doletela 18 let kasneje. Po revoluciji so se po Evropi ponovno zacele siriti liberalne in nacionalne ideje.

Vlogo karbonarjev prevzame Mlada Italija

1831

Karbonarji so bili člani karbonerije, tajne revolucionarne družbe, ki je nastala v Neapeljskem kraljestvu v začetku devetnajstega stoletja. Mlada Italija ( italijansko : La Giovine Italia ) je bilo politično gibanje, ki ga je leta 1831 ustanovil Giuseppe Mazzini. Cilj gibanja je bil ustvariti enotno italijansko republiko s spodbujanjem splošnega upora v italijanskih reakcionarnih državah in na deželah, ki jih je zasedlo avstrijsko cesarstvo.

Viktorijanska doba

Period: Jun 20, 1837 to Jan 22, 1901

Zacne se ko Angliji zavlada kraljica Viktorija in se konca z njeno smrtjo.

Uveljavitev Mlade Irske

1842

Hocejo doseci avtonomijo s silo.

Prodiranje na Madzarsko

1848

Jelaciceve cete zacnejo prodirati v notranjost Madzarske.

Sklic vsenemskega parlamenta

1848

Njihova naloga je bila zdruzitev Nemcije po demokraticni poti.

Revolucionarna vrenja na obmocju nemske zveze

1848

Pripeljejo do uvedbe liberalnejsih ustav, uzakonitve svobode tiska in zborovanj in razpisa volitev v dezelne zbore.

Pruski kralj razpusti dezelne zbore in vpelje vsiljeno ustavo

1848

Volilna pravica po treh volilnih razredih (glede visine davkov).

Kraljestvi Piemont-Sardinija in Toskana dobita ustavo

1848

Zahteva po uvedbi ustave je uslisena.

Republika v Milanu in Benetkah

1848

V Milanu in Benetkah (sestavna dela Avstrijskega cesarstva) prezenejo avstrijske cete in razglasijo republiko.

Marcna revolucija

Period: 1848 to 1849

V habsburški monarhiji se je na Dunaju 13. marca začela marčna revolucija. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez Klemens Lothar Metternich prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v Budimpešti, 16. marca v Ljubljani...

Vstaja v Palermu

Jan 12, 1848

Med letoma 1820 in 1848 so Sicilijo pretresli preobrati, ki so kulminirali 12. januarja 1848 z ljudsko vstajo, prvo v Evropi tistega leta, ki jo je vodil Giuseppe La Masa. Razglašena sta bila parlament in ustava.

Demonstracije v Franciji

Feb 22, 1848

Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade François Guizot februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije.

Razglasitev republike

Feb 24, 1848

1. februarja 1848, je kralj Ludvik Filip odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico.

Liberalne obljube Avstrijskega Cesarstva

Mar 15, 1848

Obljubljena je ustava, svoboda tiska in zdruzevanja ter ustanavljanje narodnih gard.

Ustava Avstrijskega cesarstva

Mar 21, 1848

Pod pritiskom revolucije je pripravljena ustava, ki ni zadovoljila revolucionarjev.

Sklic slovanskega kongresa

Jun 2, 1848

Slovanski kongres v Pragi (češko: Slovanský sjezd, slovaško: Slovanský zjazd/kongres) je potekal v Pragi med 2. in 12. junijem leta 1848. Bilo je prvo srečanje, kjer je bilo mogoče slišati glas vseh slovanskih narodov iz cele Evrope na enem mestu. Zahtevali so izvzem slovanskih ozemelj.

Sklic ustavodajne skupscine

Jul 22, 1848

Odpravljen je fevdalizem in vpeljana ustrezna ustava.

Bitka pri Custozzi

Period: Jul 24, 1848 to Jul 25, 1848

Bitka pri Custozzi je bila prva pomembnejša bitka prve italijanske vojne za neodvisnost, ki je potekala 24. julija in 25. julija 1848 med vojsko Avstrijskega cesarstva, ki jo je vodil Josef Radetzky in vojsko Kraljevine Sardinije, ki jo je vodil sardinski kralj Karel Albert. V bitki je Radetzky porazil sardinsko vojsko, ki je bila zaradi poraza prisiljena skleniti premirje.

Sklican zvezni zbor v Frankfurtu

Sep 3, 1848

Odpravil je cenzuro, razglasil cesarskega orla za zvezni grb, za zvezno zastavo pa crno-rdeco-zlato tribarvnico, ki je bila prej prepovedana.

Louis Napoleon zmaga na volitvah

Dec 11, 1848

Na predsedniških volitvah 10. decembra 1848 je s prepričljivo večino (okrog 75 % glasov) premagal Cavaignaca. Pri tem je so odločilno vlogo igrali glasovi podeželanov, ki so podprli kandidata s slavnim priimkom. Z izvolitvijo je postal prvi predsednik republike v francoski zgodovini.

Republika v Rimu

1849

Nemiri v Rimu papeza Pija 9. prisilijo v uvedbo ustave in zacasen umik v Neapeljsko kraljestvo. Vojaska pomoc Louisa Napoleona oblast znotraj papeske drzave ponovno zdruzi v roke papeza.

Franc Jozef razglasi oktroirano ustavo

Mar 4, 1849

Razpusti parlament, stre vsa revolucionarna vrenja in ukine nacionalna gibanja in demokraticne dosezke.

Erfurtska zveza

1850

Ustanovi jo pruski kralj Viljem 4.. Vanjo se vkljuci vec severnonemskih drzav.

Olomuska pogodba

1851

avstrijsko cesarstvo z olomusko pogodbo prisili Prusijo, da obnovi Nemsko zvezo.

Silvesterski patent

Dec 31, 1851

Izda ga Franc Jozef in s tem ukine napredne reforme revolucije.

Camillo Bensom di Cavour postane ministerski predsednik

1852

Modernizacija, izrinjanje Avstrije z Apeninskega polotoka.

Razglasitev nove ustave Francije

Jan 14, 1852

Louisu Napoleonu zagotovi desetletni predsedniski mandat. Louis se da se istega leta razglasiti za francoske cesarja Napoleona 3.
S tem je konec obdobja druge republike.

Krimska vojna

Period: Oct 16, 1853 to Mar 30, 1856

Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo. Koncala se je z ruskim porazom.

Konkordat

1855

Franc Jozef sklene konkordat s cerkvijo (cerkev ima veliko vlogo v drzavi.

Gospodarska kriza

1857

Prisili Franca Jozefa da odslovi bacha

Irsko republikansko bratstvo

1858

Tajna organizacija, ki hoce spremembe doseci s silo.

Zaveznistvo Piemonta in Francije

1859

Kraljestvo Piemont-Sardinija se poveze s Francijo.

Garibaldi zasede Sicilijo

1860

Giuseppe Garibaldi skupaj s prostovoljci zasede Sicilijo, jo izroci Piemontu (potrjeno s plebiscitom), sestavi zacasno vlado in razglasi splosno vojasko obveznost.

Oktobrska diploma/cesarjev manifest

Oct 20, 1860

Izda jo Franc jozef in s tem dokoncno odpravi neoabsolutizem, preoblikuje drzavo v ustavno monarhijo in uvaja federalizem.

Februarska ustava/patent

1861

izda jo Franc Jozef, ker spozna, da se oktobrska diploma ne bo uveljavila v praksi. Monarhija je ponovno centralizirana in obudi se parlamentarno zivljenje.

Sestane se nov italijanski parlament

1861

V Torinu se sestane nov italijanski parlament.

Kraljevina Italija

Mar 17, 1861

Nov italijanski parlament v Torinu razglasi Kraljevino Italijo

Otton von Bismarck postane ministerski predsednik

1862

Otto von Bismarck je bil konzervativni nemški državnik, diplomat in pisatelj. Organiziral je združitev Nemčije leta 1871 in bil njen prvi kancler do leta 1890 ter v tem času dve desetletji obvladoval evropsko politiko. Bil je ministrski predsednik Prusije (1862-1890) in kancler Severnonemške konfederacije (1867-1871).

Rim ali smrt

1862

Garibaldi gre s 3.000 prostovoljci nad Rim. Zaradi pritiska tujih sil pohod ustavi italijanska vojska, Garibaldi pa je ranjen in ujet.

Avstrija in Prusija zavzameta Schleswig in Holstein

1864

Ob zmagi nad Dansko Avstrija in Prusija zavzameta Schleswig in Holstein.

Nemsko-Danska vojna

Period: Feb 1, 1864 to Oct 30, 1864

Ob krizi, nastali v zvezi s Schleswig-Holsteinom, ko je Danska leta 1863 poskušala s spremembo ustave vezati vojvodino Schleswig (s pretežno nemškim prebivalstvom) na svojo kraljevino močneje, kot je bilo določeno s prejšnjimi sporazumi, sta Prusija in Avstrija zadnjič nastopili skupaj. Zmagali sta v nemško-danski vojni (1864) in Danska se je morala z mirom na Dunaju odpovedati vojvodinam Schleswig, Holstein in Lauenburg.

Sklic madzarskega dezelnega zbora

1865

Sklice ga Franc Jozef, da bi preprecil madzarsko odcepitev.

avstrijsko madzarski sporazum

1866

Spomladi 1866 je sestavljena komisija katere naloga je pripraviti avstrijsko-madzarski sporazum

Avstrijsko-Pruska vojna

Period: Jun 14, 1866 to Jul 22, 1866

Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866. Prusija je v vojni zmagala in tako postala najmočnejša sila v Nemčiji.

Razpad Nemske zveze

Aug 23, 1866

Nemska zveza razpade z mirovno pogodbo v Pragi. Nastane Severnonemska zveza.

decembrska ustava

1867

Zakon o drustvih, zakon o splosnih pravicah drzavljanov, nadzor nad solstvom prevzame drzava, splosna in obvezna osemletna solska obveznost.

Avstro Ogrska

Jun 8, 1867

V Budimpesti sta za madzarski kraljevi par kronana Franc Jozef in Elizabeta Bavarska.

Iredentizem

1870

Zahtevajo, da se Italiji prikljucijo se trentino, Trst, Furlanija in Istra (pretezno italijansko prebivalstvo in del Benecije v 15. st.)

Emsov telegram

Jul 13, 1870

Bismarck objavi emsov telegram, ki razjezi Francoze.

Francosko-Pruska vojna

Period: Jul 19, 1870 to May 10, 1871

Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870[7]) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19. julijem 1870 in 10. majem 1871.
Prusija je imela pomoč Severnonemške konfederacije (katere vodilna članicaje bila ) in nekaterih južnih nemških držav (Velika vojvodina Baden, Kraljevina Württemberg in Kraljevina Bavarska). Popolna prusko-nemška zmaga je omogočila dokončno združitev Nemčije pod pruskim kraljem Viljemom I.

Bitka pri Sedanu

Period: Sep 1, 1870 to Sep 2, 1870

Prusija zmaga in Napoleon 3. je ujet.

Prikljucitev Rima

Sep 20, 1870

Do prikljucitve Rima pride v casu francosko-pruske vojne. Napoleon 3. odpoklice svoje cete, ki so scitile papeza, zato italijanska vojska zavzame Rim in ga razglasi za prestolnico.

Prvi nemski cesar

Jan 1, 1871

Prvi nemski cesar postane Viljem 1., ki je kronan v Versaillesu.

Volitve v franciji

1871

vecino dobijo monarhisti

Nemsko cesarstvo

Jan 18, 1871

V Versaillesu v zrcalni dvorani razglasijo Nemsko cesarstvo.

Kapitulacija Pariza

Jan 28, 1871

Pariz je bil pod pritiskom nemskih cet 28.1. 1871 prisiljen kapitulirati.

Pariska komuna

Mar 18, 1871

Vstajniki razglasijo samoupravo, vlada pa pobegne iz pariza.

Clanski svet komune

Mar 26, 1871

Izvoljen je 81 clanski svet komune.

Mirovna pogodba v Frankfurtu

May 10, 1871

Francija je morala Nemciji odstopiti Alzacijo in Loreno

Krvavi teden

May 21, 1871

Francoska vojska napade Pariz in premaga vstajnike.

Rusko-Turska vojna

Period: Apr 24, 1877 to Mar 3, 1878

Rusko-turska vojna je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav pod vodstvom Ruskega carstva. Med pomembne ruske vojne cilje so spadali ponovna osvojitev ozemelj, ki jih je izgubila v krimski vojni v letih 1853-1856, ponovna vzpostavitev oblasti nad Črnim morjem in podpora političnim gibanjem za osvoboditev balkanskih narodov od Osmanskega cesarstva. Koncala se je z rusko zmago.

Kmecka vojna

Period: 1879 to 1882

Kmetje so prenehali placevati najemnino za svoje kmetije.

Nastanek socialisticne internacionale

1889

Nastane v Parizu in ima temelje v Prvi internacionali, ki jo je vzpostavil Karl Marx.

Okroznica Rerum novarum

1891

Objavi jo Papez Leon 13. in je pomembna za nadaljni razvoj krscanske demokracije.

Vojaska zveza med Rusijo in Francijo

Period: 1891 to 1894

Sklene jo Aleksander 3. zaradi zavarovanja pred morebitno vojno z Nemcijo. To je tudi zacetek Antante

Ustanovitev socialisticne revolucionarne stranke

1901

Socialistična revolucionarna stranka , ali stranka socialističnih-revolucionarji je bila pomembna politična stranka v pozni cesarski Rusiji , in obe faze ruske revolucije in v začetku sovjeta Rusija .

Ustanovitev boljsevisticne (komunisticne) stranke

1903

Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917. Vodil jih je Lenin.

Rusko-Japonska vojna

Period: Feb 8, 1904 to Sep 5, 1905

Rusko-japonska vojna je bila oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi Mandžurije in Koreje. Japonci so brez vojne napovedi napadli ruske ladje v njihovem pomorskem oporišču v Lushunu v Mandžuriji, potem ko je Rusija prekršila sporazum o umiku svojih čet iz Mandžurije. Vojna se je koncala z ruskim porazom.

Ruska krvava nedelja

Jan 22, 1905

V Peterburgu je potekala splosna stavka 150.000 delavcev, ki so korakali proti carski palaci Zimski dvorec ter zahtevali uveljavitev clovekovih pravic in vpeljavo parlamenta. Ob prihodu do dvorca je carska vojska zacela streljati na protestnike.

Oktobrski manifest

Oct 17, 1905

1. oktobra 1905 je vlada izdala Oktobrski manifest, ki je obljubljal podelitev državljanskih pravic, ustavno ureditev, vlado ministrskega kabineta, ki bo odgovoren parlamentu, demokratično izvoljeno ustavodajno skupščino.

Temeljni zakon

1906

Ruski car si s temeljnim zakonom povrne vecji del oblasti.

Volilna pravica

1907

Uvedena je splosna moska in enaka volilna pravica

Atentat na Franca Ferdinanda

Jun 28, 1914

Gavrilo Princip je v Sarajevu ustrelil njega in njegovo zeno. Kasneje Avstro-Ogrska Srbiji napove vojno.

Samouprava Irske

Jul 28, 1914

Z zacetkom 1.sv. vojne Irska dobi samoupravo.