ZGODOVINA ČASOVNI TRAK

Izum pisave

3500 BCE

prišlo je do tega, da si ljudje niso mogli več vsega na pamet zapomniti, zato so potrebovali način, da stvari zabeležijo. Začelo se je z slikovni/piktografsko in kasneje v zlogovno klinopisno, ki je bila pisana na glinene tablice. Pisavo so uporabljali za pobiranje davkov, za trgovske pogodbe, literaturo,...

Minojska civilizacija

Period: 3500 BCE to 1100 BCE

Prestolnica je Kreta. okoli leta 2200 pr. Kr. nastane prva visoka civilizacija. Konec 3. stoletja pride veliko prebivalstva izz vzhoda, zato se začne trgovina, pred vsem oa se kmetijstvo. Plemiške družine po otoku postavijo palače: politična in gospodarska središča(Knosos, Fajst, Mali). Ženske so imele velik pomen.

Sumerske mestne države

Period: 3100 BCE to 1000 BCE

Prevladuje kmetijstvo. Družba je bila zgrajena tako:
1. vrhovni svečenik(zigurat, izgled mest)
2. plemstvo
3. meščani

Troja

Period: 3000 BCE to 500

Vrhunec je Troja doživela v drugem tisočletju pr. Kr. Imeli so nadzor nad trgovsko potjo med Azijo in Evropo. Leta 1970 je Heinrich Schliemann odkril Trojo in kasneje še Mikene.

Zgodnje dinastično obdobje

Period: 2920 BCE to 2575 BCE

Leta 3200 pr. Kr. se Zgornji in spodnji Egipt združita(faraon Narmer/Menes). Začne se bronasta doba. Dvor so sestavljali faraon in najstarejši spremljevalci. Prestolnica je bila Memfis.

Staro kraljestvo

Period: 2575 BCE to 2135 BCE

Glavno mesto je bilo Memfis. Država je bila deljena na okrožja oz. nome. Faraoni 4. dinastije so bili Keops, Mikerin in Snefru. Gradili so piramide(samo v tem obdobju), ki so bile namenjene pokopu faraonou. Vrjeli so v posmrtno življenje, zato so v grobnice dajali predmete, ki bi jih pokojni faraoni potrebovali v posmrnetm življenju.Moč faraona na koncu obdobja šepa(6. dinastija), krepi pa se moč nomarhov.

Akadsko kraljestvo

Period: 2399 BCE to 2100 BCE

Bila so Semitska nomadska plemena s severne arabske puščave. Vladal jim je kralj Lugulzagi, ki je poskusil narediti enotno sumersko državo. v 24. st pr. Kr. je Sargon I. podaril sumerske vmesne državice.

Tretja urska dinastija

Period: 2199 BCE to 2000 BCE

(sumerska renesansa, novosumersko obdobje)

Prvo vmesno obdobje

Period: 2150 BCE to 1994 BCE

Egipt se spet razdeli. Monarhi ze borijo za oblast.

Srednje kraljestvo

Period: 1994 BCE to 1650 BCE

Egipt se ponovno združi(vladarji iz Teb). Prestolnica postanejo Tebe. Faraon Sezostris II. je razpustil službo nomarhov in centraliziral državo. Imeli so izurjeno vojsko, nove obdelovalne površine in razširila se je trgovina. Zgodil se je tudi razcvet umetnosti in literature.

Starobabilonsko kraljestvo

Period: 1799 BCE to 1600 BCE

V 19. st se semitski Amoritit naselijo v Mezopotamijo(v Babilon). Vladal je kralj Hamurabi z njegovim zakonikom(oko za oko).

Mikenska civilizacija

Period: 1750 BCE to 1050 BCE

V drugem tisočletju pr. Kr. se začne priseljevanje grških plemen(Ahajci, Jonci, Eolci, Norci). Okoli leta 1600 pr. Kr. se utrujene države začnejo ustanavljato(Mikene, Tirint). Trgovina se razvija in razcveti po propadu kretske kulture. Razvija se monumentalno gradbeništvo(kupolaste grobnice, levja vrata, freska). Imeli so dobro organizirano vojsko in centralno upravo. 12. stoletja se zgodi propad ob Dorski.

Drugo vmesno obdobje

Period: 1650 BCE to 1550 BCE

Egipt se gospodarsko in politično poslabša. Pridejo Hiksi. Uvedejo bojni voz, bronaste puščične konice in konje. Prestolnica je Avaris. Dobro je bila razvita trgovina.

Novo kraljestvo

Period: 1550 BCE to 1075 BCE

Faraon Ahmose premaga Hikse in združi Egipt. Tebe postanjeo prestolnica. Egipt postane Sredozemska velesila. Ozemlje se širi na jug do Kuša, na sverovzhod Kaanan in Sirija, ki jo je osvojil faraon Tutmozis III. Faraon Anenofis je uvedel vero v enenga boga, Atona. Pojavil se je tudi faraon Tutankamen. Zaradi faraona Ramzes II. so se spopadli s Hetiti pri Kadešu(Hatušili III.) Podpisal je tudi prvo mirovno pogodbo v zgodovini. Ramzes III. ubranil Egipt pred ljudstvom iz morja. Uporabljajo železo.

katastrofa: Naravna nesreča ali upad tujih ljudstev

1375 BCE

Dorska selitev

1200 BCE

Dorci so se selili iz delov severne Grčije. Najprej so poselili Vzhodno in južno obalo Peloponeza, potem južne Kiklade in Sporade, nazadnje pa še južni obalni pas male Azije. Ta selitev je trajala več desetletij.

Prehodno(temno) obdobje

Period: 1199 BCE to 700 BCE

V tem obdobju se konča bronasta doba in postopoma se uveljavlja železna. Propadejo Mikenske civilizacije. ne uporablja se več mogočna arhoitektura in dvorna umetnost. Centrov tudi ni bilo več.

Tretje vmesno obdobje

Period: 1025 BCE to 664 BCE

Po smrti Ramzesa III. postane kriza. Egipt razpade ne več delov. Jug Egipta si prisvoji kušitsko kraljestvo. 25. dinastija je bila dinastija črnih faraonov. V 7. stoletju Asirci dobijo nadoblast.

Novobabilonsko kraljestvo

Period: 699 BCE to 500 BCE

Ležalo je v južni Mezopotamiji. Vladal je kralj Nabukednazar II. Sirija in izrael se razširita.razvijejo se tudi nove zgradbe(Semirodni viseči vrtovi,..).

Pozno obdobje

Period: 664 BCE to 332 BCE

Leta 525 pr. Kr. Perzijski kralj Kambiz II. porazi egipčansko vojsko in osvoji Egipt. Tako se začne 27 dinastija. Leta 664 pr. Kr. Asirci za kralja Egipta postavijo kneza Saisa. Tako se začne 26. saitska dinastija(obdobje razcveta). Leta 332 pr. Kr. Aleksander veliki osvoji Egipt brez boja. Vladal je do leta 30 pr. Kr.(kasneje se Egiptu priključi Rimski imperij).

Jonski upor

500 BCE

V šestem stoletju pr. Kr so se perzijske države širile do Male Azije.Grška mesta so se zapletla v spor, zato so izgubila avtonomijo in poslabšalo se je domače gospodarstvo. Leta 500 pr. Kr. so se Jonske kolinje uprle. Vodi jih Milet. Perzijci zmagajo

Napad Perzijcev pod Darejem

490 BCE

Povod za napad je bil Dorej I., ki je hotel kaznovati Eretrijo in Atene a pomaganje Perzijcem. Leta 490 pr. Kr. Perzijci napadejo na celinsko Grčijo preko Egejskega morja. Po vodi napadejo tudi Eretrijo. Pripetila se je tudi kopenska bitka pri maratonskem polju, kjer Atenci zmagajo, ker so bili bolje oboroženi.

Zadnji napad Perzijcev

480 BCE

Perzijci so pod povelstvom Kserksa. Z Kartažani so se dogovorili za istočasen napad. Napadejo iz dveh strani(Perzijci iz vzhoda in Kartažani iz zahoda). Na kongresu v Korintu oblikujejo Helensko zvezo(30 grških polisov sodeluje).

Bitka pri Termopilah

480 BCE

Poveljeval je Leonidas(spartanski kralj). Grki so imeli naravne prednosti terena(soteske, zaprli pot Perzijcem). Sočasno je napadlo grško ladjevje na sever Evboje. Grki so Perzijce želeli obdržati na kopnem, da bi lahko zmagali na morju. Grki niso imeli velike kopenske vojske. Perzijci so naredili zvijačo. Grki izgubijo, a vseeno ohranijo veliko kopenske in pomorske vojske.

Bitka pri Salamini

480 BCE

Bila je pomorska bitka. Perzijci so imeli prevelike in neokretne ladje in so zato zgubili.

Bitka pri Salamini

480 BCE

Pomorska bitka. Perzijci so imeli prevec velike in neokretne ladje, zato so izgubili bitko

Bitka pri Platajah

479 BCE

Po vmiku Perzije je del vojske ostal v Grčiji. V celoti preženejo in premagajo Perzijsko vojsko.