-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
PRAZGODOVINA
Obdobje od pojava človečnjakov do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov zgodovine. -
Period: 4000 BCE to 476
STARI VEK
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge. -
Period: 476 to 1492
SREDNJI VEK
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljajo s kmetijstvom. V gardovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti. -
Period: 1492 to
NOVI VEK
Obdobje velikih geografskih odkritji, razvoja znanosti in kritičnega razmišlanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister, znan tudi kot general Maister, je bil pomemben slovenski vojaški poveljnik, politik in pesnik. Rodil se je leta 1874 v Kamniku, v tedanji Avstro-Ogrski. Maister je postal znan po svojem vodenju obrambe Maribora leta 1918 med avstrijsko-slovenskim konfliktom. Svojo vojaško enoto, imenovano Štajerski varnostni odred, je uspešno organiziral in s svojimi vojaki obranil mesto pred napadi nemških in avstrijskih sil. -
ATENTAT NA AVSTO-OGRSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika in njegovo ženo se je zgodil, ko ju je srbski študent pri streljanju smrtno ranil. Cilj atentata je bil odstraniti južnoslovanske pokrajine od Avstro-Ogrske, da bi jih lahko združili v Jugoslavijo. Atentat je neposredno pripeljal do začetka prve svetovne vojne, ko je Avstro-Ogrska nato Kraljevini Srbiji izdala ultimat, ki pa je bil delno zavrnjen. Avstro-Ogrska je nato Srbiji napovedala vojno. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna je bila prva globalna vojna, v kateri se sta se bojevali centralni sila in antantna sila.
Nekaj od vzrokov pa je bilo: kolonialzem, nacionalizem, boj za gospodarsko prevlado, sistem zavezništev, tajna diplomacija, napačne politične odločitve, propaganda, nezaupanje med narodi, zgodovinske zamere in nepremišljene odločitve cesarskih dvorov v kritičnih trenutkih. -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne. Potekala je od Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu, v skupni dolžini preko 90 kilometrov. Bilo je eno najbolj razgibanih bojišč 1. svetovne vojne, saj so boji potekali vse od visokogorja, sredogorja do furlanske ravnine na jugu fronte. -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija se razdeli na februarsko in oktobrsko revolucijo. Februarska revolucija je potekala v kontekstu težkih vojaških neuspehov na vzhodni fronti v času prve svetovne vojne, ki je pustila večino ruske armade v stanju uporov, osredotočena okoli mesta. V oktobrski revoluciji pa so boljševiška stranka pod Leninom in delavski Sovjeti v Petrogradu uničili začasno vlado. Sami sebe so imenovali za vodje ministrstev in prevzeli nadzor nad podeželjem. -
Period: to
MODERNA DOBA
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzponademokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje. -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, znana tudi kot Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne. Ta država je bila rezultat združitve več etnično raznolikih ozemelj, ki so bile prej del Avstro-Ogrske. Glavni cilj te nove države je bil združiti slovanske narode na ozemlju Jugoslavije pod enotno politično enoto. Država je temeljila na načelih jugoslovanskega nacionalizma in zavezništvva med slovanskimi narodi. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne, ko je Avstro-Ogrska razpadla. Kraljevina SHS je vključevala ozemlja današnje Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore. Cilj te države je bil združiti slovanske narode v enotno politično enoto, ki bi obravnavala njihove interese in zahteve. Država je temeljila na načelih jugoslovanskega nacionalizma in združenja med Slovenci, Hrvati in Srbi. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pred koncem vojne je predsednik Woodrow Wilson predstavil svoj program 14 točk, s katerimi bi dosegel pravičen in trajen mir. Glavna ideja 14 točk je bila pravica do samoodločbe, od katere so si mnogi narodi v Evropi obetali boljšo prihodnost. Sodelovalo pa je 32 držav vendar so velike odločitve sprejemali le veliki štirje. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Zlati dvajseti leta, znana tudi kot "razcvet" ali "rdeče dvajsete", so obdobje po koncu prve svetovne vojne, ki sega v obdobje med letoma 1920 in 1929. Ta čas je zaznamovalo gospodarsko okrevanje, družbene spremembe in kulturni razcvet v večjem delu sveta. Po koncu vojne so mnoge države doživele gospodarsko rast, kar je privedlo do povečanja blaginje in optimizma. Industrija, trgovina in financiranje so dosegli nove višine, kar je spodbudilo tudi rast potrošnje in življenjskega standarda. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba, podpisana leta 1920 po koncu prve svetovne vojne, je določila novo politično in teritorialno ureditev po razpadu Avstro-Ogrske. Glede meje v Prekmurju, ki je bila del nekdanje Madžarske, je bila v skladu s Trianonsko pogodbo določena na reki Muri. Ta meja je pripeljala do delitve Prekmurja, pri čemer je večji del Prekmurja, vključno z Mursko Soboto, pripadel Kraljevini SHS. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 in je odločil o priključitvi avstrijske Koroške, večinoma naseljene s slovenskim prebivalstvom, k Avstriji ali Kraljevini SHS. Plebiscit je bil organiziran po koncu prve svetovne vojne, ko je bila Avstro-Ogrska razpuščena. Glavni cilj je bil omogočiti prebivalcem Koroške, da odločijo o svoji politični prihodnosti. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem v Sovjetski zvezi je bil politično gibanje, ki ga je uveljavil Joseph Stalin. Stalin je bil voditelj Komunistične partije Sovjetske zveze in je izvajal politiko, ki je bila zaznamovana z močno centralizacijo oblasti, represijo, kolektivizacijo kmetijstva in hitrim industrijskim razvojem. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem v Italiji je politično gibanje, ki ga je vodil Benito Mussolini. Gibanje je nastalo v začetku 20. stoletja in se je hitro razširilo. Mussolini je leta 1922 organiziral marš na Rim, ki je privedel do prevzema oblasti. Kot voditelj fašistične stranke je uvedel avtoritarno vladavino, odpravil politične nasprotnike in omejil svobodo tiska ter drugih političnih svoboščin. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza, znana tudi kot Velika depresija, je bila najhujša gospodarska kriza v zgodovini sveta. Začela se je leta 1929, ko je prišlo do zloma borznega trga na Wall Streetu v New Yorku, dogodek znan kot Črni torek. Ta zlom je povzročil paniko med vlagatelji, ki so množično prodajali svoje delnice, kar je sprožilo spiralo padajočih cen in propad številnih bank in podjetij. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem v Nemčiji je bilo politično gibanje, ki ga je vodil Adolf Hitler. Nacizem je temeljil na rasizmu in ekstremnem nacionalizmu. Hitler je zagovarjal prepričanje v nadmoč nemške rase ter zavračal demokracijo in liberalne vrednote. Nacistični režim je hitro vzpostavil diktaturo, omejil politične svoboščine ter preganjal in diskriminiral različne skupine, predvsem Jude. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna, je bila krvava in nasilna notranja vojna med republikanskimi silami in nacionalističnimi uporniki pod vodstvom generala Francisca Franca. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna, je bila globalni vojaški konflikt med zavezniškimi silami ter silami osi. Vzroki za izbruh vojne segajo v politične in teritorialne spore, širjenje totalitarizma ter gospodarske in kolonialne interese. Nemški voditelj Adolf Hitler je zasledoval politiko ekspanzije in želel uveljaviti nacistično ideologijo in obnoviti moč Nemčije. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad, izveden leta 1941 med drugo svetovno vojno. Napad so izvedle sile osi, vključno z Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Bolgarijo. Napad na Jugoslavijo je bil del širšega načrta nacistične Nemčije za zasedbo Balkana in zagotovitev nemotene oskrbe za načrtovano invazijo na Sovjetsko zvezo. Nemška vojska je izvedla silovit napad in v samo nekaj dneh zlomila jugoslovanske obrambne linije. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila država na Balkanu. Njeni ustanovitvi je botrovala zmagovita sila prve svetovne vojne, kraljevina Srbija. Država je bila prvotno sestavljena iz šestih etnično različnih republik: Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore. Po drugi svetovni vojni se je Jugoslavija pridružila skupini neuvrščenih držav in uveljavljala svojo neodvisnost v odnosu do Sovjetske zveze in Združenih držav. -
NASTANEK OZN
OZNA je bila ustanovljena med drugo svetovno vojno kot jugoslovanska protinacistična in protifašistična obveščevalna organizacija. Nastala je ko je Komunistična partija Jugoslavije ustanovila obveščevalno službo za boj proti okupacijskim silam in kolaboracionistom. OZNA je imela ključno vlogo pri zbiranju obveščevalnih podatkov, izvajanju diverzantskih akcij, organiziranju partizanskega gibanja ter razkrivanju in kaznovanju izdajalcev in vojnih zločincev. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je obdobje napetosti in konflikta med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ter njunimi zavezniki, ki je trajalo od konca druge svetovne vojne do razpada Sovjetske zveze leta 1991. Hladna vojna je bila zaznamovana z ideološkim in političnim spopadom med kapitalizmom in komunizmom. Obe sili sta si prizadevali za širjenje lastnega vpliva in ideologije ter za ohranjanje ravnotežja moči. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je bila oboroženi konflikt, ki se je odvijal na Korejskem polotoku med komunistično Severno Korejo, podprto s Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ter južno Korejo, podprto s Združenimi narodi in predvsem Združenimi državami Amerike. Vzrok za vojno je bila delitev Koreje na severni in južni del po koncu druge svetovne vojne. Severna Koreja, pod vodstvom Kim Il-sunga, je napadla Južno Korejo, ki je imela podporo Združenih narodov. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo je bila ustanovljena leta 1951 s podpisom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo med Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko in Nemčijo. Glavni namen ustanovitve ESKPJ je bil zagotoviti gospodarsko sodelovanje med državami in preprečiti ponovitev vojn, ki so prej zaznamovale evropsko zgodovino. ESKPJ je bil prvi korak k ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, kasneje pa tudi Evropske unije. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum je bil pomemben dogovor, dosežen med drugo svetovno vojno, med Združenim kraljestvom, Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Memorandum je bil podpisan 8. septembra 1945 v Londonu. Njegov glavni cilj je bil vzpostaviti okvir za obravnavo povojnih razmer na evropskem kontinentu. V memorandumu so se sodelujoče sile dogovorile o določitvi mejnih linij in okvirnih načel za vzpostavitev nove politične ureditve v osvobojenih državah vzhodne Evrope. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo politično gibanje, ki se je razvilo med hladno vojno in je združevalo države, ki niso želele slediti ne ZDA niti Sovjetski zvezi. Gibanje se je začelo leta 1961 na konferenci v Beogradu, kjer so se države iz Azije, Afrike, Latinske Amerike in druge združile v skupni želji po neodvisnosti, samoodločbi in mednarodni solidarnosti. Glavni cilj gibanja neuvrščenih je bil zaščititi suverenost in neodvisnost teh držav ter izboljšati njihov položaj v mednarodnih odnosih. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost je bila ustanovljena leta 1957 s podpisom Rimske pogodbe med šestimi ustanovnimi članicami: Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko in Nemčijo. Cilj ustanovitve EGS je bil vzpostaviti skupni trg med državami članicami ter spodbujati gospodarsko sodelovanje in blaginjo v Evropi. EGS je odpravila carinske ovire med članicami, uvedla skupno trgovinsko politiko in spodbujala prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza, znana tudi kot karibska kriza, je bil nevarni politični in vojaški spor med Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo in Kubo leta 1962. Kriza se je začela, ko so ameriški obveščevalci odkrili, da Sovjetska zveza gradi jedrsko raketno oporišče na Kubi, ki bi lahko dosegle velik del ZDA. To je povzročilo napetosti med dvema velesilama in privedlo do izjemno nevarne situacije, ki je bila tik pred izbruhom jedrske vojne. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna je bila dolgotrajen in nasilen oboroženi konflikt, ki se je odvijal med letoma 1955 in 1975 v Vietnamu. Konflikt je vključeval Severni Vietnam, ki je bil pod komunistično vladavino in podporo Sovjetske zveze ter Kitajske, ter Južni Vietnam, ki je bil podprl Združene države Amerike in njihove zaveznike. Vojaški spopadi so se začeli, ko je Severni Vietnam poskušal združiti celotno državo pod komunistično vladavino, medtem ko je Južna Vietnam skušala ohraniti svojo neodvisnost. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Ameriški pristanek na Luni, znan kot Apollo 11, se je zgodil 20. julija 1969. Misija je bila izvedena s pomočjo vesoljske ladje Apollo in rakete Saturn V ter je bila rezultat leta dolgega prizadevanja in raziskovanja. Astronavti Neil Armstrong in Buzz Aldrin sta postala prva človeka, ki sta stopila na Lunino površje. Medtem ko je Armstrong izgovoril slavne besede: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo," so se po vsem svetu odvijali televizijski prenosi. -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v Ukrajinski sovjetski socialistični republiki. Med preizkusom reaktorja št. 4 v jedrski elektrarni Černobil je prišlo do hude eksplozije in jedrskega sevanja, ki je imelo izjemno škodljive posledice. Nesreča je povzročila ekstremno visoko raven sevanja, ki je vplivala na okolje in povzročila neposredne in posredne zdravstvene posledice za prebivalce. Reaktor je bil uničen, kar je povzročilo izpust radioaktivnega materiala v okolje. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991. Ta pomembna deklaracija je predstavljala ključni korak v osamosvojitvenem procesu Slovenije od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. V deklaraciji je bila potrjena suverenost in samostojnost Slovenije ter priznanje Slovenije kot neodvisne države. Deklaracija je izražala odločenost slovenskega naroda, da se osvobodi izpod tujega političnega vpliva in vzpostavi svojo suvereno državo. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstranske volitve so predstavljale pomemben mejnik v demokratičnem razvoju družb.Namesto enostranskega političnega sistema, kjer je ena stranka imela absolutno oblast, so se večstranske volitve uvedle kot način, da se ljudem omogoči svobodno izbiranje svojih voditeljev in političnih predstavnikov. Te volitve so se zgodile v različnih državah in obdobjih ter so serazvijale skozi zgodovino. Večstranske volitve so večjo participacijo ljudi in konkurenco med različnimi političnimi strankami. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je potekal 23. decembra 1990. To je bil odločilni dogodek v procesu osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije. Na plebiscitu so se državljani Slovenije odločali o samostojnosti države in se izrekli o vprašanju, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Rezultat je bil osupljiv: več kot 88 % udeležencev je glasovalo za osamosvojitev Slovenije. Plebiscit je tako potrdil trdno voljo in željo slovenskega naroda po samostojnosti. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija in privatizacija sta bila pomembna procesa v Sloveniji po osamosvojitvi. Denacionalizacija se nanaša na vrnitev premoženja, ki je bilo nacionalizirano v času nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, nazaj v zasebne roke. Privatizacija pa se nanaša na prenos državnega premoženja v zasebno lastništvo. Slovenija je izvedla obsežen program privatizacije, kjer je bilo veliko podjetij preoblikovanih v delniške družbe in nato prodanih zasebnim investitorjem. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Razglasitev samostojnosti Republike Slovenije je potekala 25. junija 1991. Ta pomemben dogodek označuje uradno razglasitev neodvisnosti Slovenije od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Po več letih političnih prizadevanj in demokratičnih procesov je bil ta trenutek prelomen za slovenski narod. Na zgodovinskem srečanju v parlamentu v Ljubljani so slovenski politični voditelji sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti, ki je potrdila samostojnost in suverenost Slovenije. -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Vojaški konflikt med Republiko Slovenijo in nekdanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, znan kot vojna za Slovenijo, se je odvijal med 27. junijem in 7. julijem 1991. Slovenija je razglasila svojo samostojnost, vendar je naletela na vojaški odpor s strani jugoslovanske vojske. V tem krajšem obdobju vojne se je slovenska obrambna sila, skupaj z državljani, uspešno uprla napadom in branila svojo neodvisnost. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Sprejetje slovenske ustave je pomemben mejnik v politični zgodovini Republike Slovenije. 23. decembra 1991 je slovenski parlament sprejel Ustavo Republike Slovenije, ki je postala temeljni pravni akt države. Ustava je določila politični sistem, človekove pravice, pravno varnost in temeljne vrednote slovenske družbe. Sprejetje ustave je pomenilo zaključek procesa osamosvajanja in vzpostavitev trdne pravne osnove za demokratično delovanje države. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija je politična in gospodarska zveza, ki je bila ustanovljena leta 1993 na podlagi Maastrichtske pogodbe. Njeni cilji vključujejo krepitev miru, varnosti, stabilnosti ter gospodarske in socialne blaginje v Evropi. EU združuje 27 članic, ki sodelujejo na različnih področjih, kot so skupni trg, gospodarska in monetarna unija, pravosodje, notranje zadeve, okolje, izobraževanje, zunanja politika in še več. EU ima svoje institucije, kot so Evropska komisija, Svet Evropske unije itd. -
VKLJUČITEV V NATO
Vključitev Slovenije v Severnoatlantsko zavezništvo je bil pomemben mejnik v zunanji politiki Slovenije. 29. marca 2004 je Slovenija postala polnopravna članica NATO, kar je predstavljalo priznanje njenih prizadevanj za varnost, stabilnost in sodelovanje v mednarodni skupnosti.
Vključitev Slovenije v NATO je omogočila tesnejše povezovanje s pomembnimi zavezniki ter zagotovila vojaško, politično in gospodarsko varnost države. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Priključitev Slovenije Evropski uniji je predstavljala pomemben korak v zgodovini države. 1. maja 2004 je Slovenija postala polnopravna članica EU, kar je prineslo številne prednosti in priložnosti. Priključitev Slovenije k EU je omogočila tesnejše politično, gospodarsko in kulturno povezovanje s preostalimi članicami EU. Slovenija je postala del skupnega trga, kar je spodbudilo gospodarski razvoj in trgovino ter omogočilo večjo mobilnost ljudi, blaga, storitev in kapitala. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Vstop Slovenije v euroobmočje je bil pomemben korak v ekonomski integraciji države z Evropsko unijo. 1. januarja 2007 je Slovenija postala 13. država, ki je uvedla evro kot uradno valuto. Vstop v euroobmočje je prinesel številne prednosti in izzive. Slovenija je prevzela enotno valuto, kar je olajšalo trgovanje, zmanjšalo tveganja menjalnih tečajev ter spodbudilo gospodarsko stabilnost in rast. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008 in trajala do leta 2013, je imela obsežne posledice po vsem svetu. Izvirala je iz Združenih držav Amerike in se nato razširila na druge dele svetovnega gospodarstva. Kriza je izbruhnila zaradi pretiranega kreditiranja in neracionalnega ravnanja na finančnih trgih, kar je privedlo do zloma bančnega sistema in gospodarske recesije. Številna podjetja so se soočala s težavami, odpovedmi in zmanjšanjem povpraševanja. -
EPIDEMIJA COVID 19
Epidemija Covid-19, ki je izbruhnila v začetku leta 2020, je imela globalne posledice in vplivala na skoraj vsak vidik našega življenja. Virus SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen Covid-19, se je hitro širil med ljudmi in postal izjemno nalezljiv. Epidemija je privedla do številnih ukrepov in omejitev, kot so karantena, zapiranje meja, omejitve gibanja in prepoved množičnih zbiranj. Mnoge države so se soočale s povečanim številom okužb, kar je privedlo do preobremenjenosti zdravstvenega sistema.