Horace vernet barricade rue soufflot

ZGODOVINA (Revolucije 1848- prehod v 20.st.)

  • Period: to

    MEŠČANSKA DRUŽBA, IDEOLOGIJE IN POLITIČNE STRANKE V 19.ST.

    načela mešč. družbe
    - BURŽUAZIJA in PROLETARIAT
    - trgovina, bančniš. industrija
    - razvoj : 11. - 13. st. - začetki
    - 1/2 19. st. (pravi meščani)
    - meščani po premoženju, izobrazbi, malomeščanstvo
    - ustanavljanje društev, krožkov
    - omika, uživanje ob visoki kulturi, individ. , gosp. svoboda
    - začetki ustavnosti in parlamentarizma (USTAVA, PARLAMENT, PARLAMENTARIZEM, VOLITVE)
    - oblikovanje strank (Anglija, kon. 17. st.) povazovanje v tabore
    - SOCIALDEMOKRACIJA
    - KRŠČANSKA DEMOKRACIJA
  • REVOLUCIJE 1848

    REVOLUCIJE 1848
    • (Fra.- 1830) širitev liberalnih, nacionalnih idej
    • represija vladarjev (omejevanje idej)
    • vzroki : slab položaj delavstva, slabe letine, težnje narodov po nacionalnih državah, ostanki fevdalizma
    • cilji : liberalizem, nacionalizem (združenje narodov uveljavitev človek. pravic)
  • REVOLUCIJE 1848 - FRANCIJA

    REVOLUCIJE 1848 - FRANCIJA
    Fra.- enotna, nacionalna država, epicenter revolucije (liberalne ideje)
    - 22. 2. 1848 demonstracije
    - delavci zahtevali splošno volilno pravico izboljšanje volilnega položaja
    - 24. 2 razglasili REPUBLIKO, imenovali začasno vlado (njene spremembe...)- ni imela posluha za revolucionarje- nemiri
    - dec. 1848: Louis Napoleon
    - 1852 : nova ustava (cesar Napoleon 3.)- konec 2.fra. republike) -
  • REVOLUCIJE 1848 - NEMŠKA ZVEZA

    REVOLUCIJE 1848 - NEMŠKA ZVEZA
    • revolucionarna združevanja (študentje)
    • cilj: vsenemška združitev
    • marec 1848 : vedno več vrenj
    • maj 1848 : sklic vsenemškega parlamenta
    • 2 načrta združitve: VELIKO IM MALONEMŠKI PROGRAM
    • ukinjeni dosežki revolucije v Prusiji (oktroirana/vsiljena ustava)
  • Period: to

    ZDRUŽITEV ITALIJE: 1.VOJNA ZA NEODVISNOST ITALIJE

    • neuspeli poskus združitve
    • risorgimento
    • Piemontski predsednik: Cavour :
    • modernizacija, skušal izriniti Avstrijo iz Apenisnkega polotoka, pomoč velesil ( Francija, Napoleon 3.)
  • Period: to

    HABSBURŠKA MONARHIJA

    • marčna revolucija prinesla reforme
    • Dogodki, ki si sledijo: BACHOV ABSOLUTIZEM / NEOABSOLUTIZEM KONEC B. ABSOLUTIZMA, OBNOVA PARLAMENTARIZMA DUALIZEM LIBERALNE REFORME IZZIVI AVSTRO - OGRSKE
  • VSTAJA V PALERMU

    VSTAJA V PALERMU
    kralj dveh Sicilij moral obljubiti ustavo
  • REVOLUCIJE 1848 - AVSTRIJSKO CESARSTVO

    • 13. 3. 1848- marčna revolucija
    • Ferdinand 1. odstavi Metternicha
    • obljubi ustavo, svobodo tiska +združevanja, ustanavljanje narodnih gard
    • 22. 7. 1848 ustavodajna skupščina- konec fevdalizma
    • Madžari zahtevali lastno državo, večjo avtonomijo
    • Jelačić organiziral napad na Madžare
    • Slovanski kongres - 2.6. 1848 sklican, zahtevali izvzem slovan. ozemlj iz Nem. zveze
    • Ferdinand 1. nadomesti Franc Jožef
    • 3. 1848 razglasi oktroirano ustavo
  • Period: to

    RUSIJA MED AVTOKRACIJO IN REVOLUCIJO

    • AVTOKRACIJA V RUSIJI =način vladanja, kjer vlader odloča o vseh političnih zadevah v državi. (ni isto kot absolutizem!)
    • KRIMSKA VOJNA
    • ALEKSANDER 2.
    • RUSKO - TURŠKA VOJNA
    • ALEKSANDER 3.
    • NIKOLAJ 2.
    • RUSKO - JAPONSKA VOJNA
    • REVOLUCIJA L. 1905
  • HABSBURŠKA MONARHIJA : BACHOV ABSOLUTIZEM

    reforme marčne revolucije 1848
    - 31. 12. 1851 : SILVESTRSKI PATENT
    - Alexander Bach- notr. minister Avstrijskega cesarstva
    - 1855 sklican konkordat s cerkvijo
    - nadzor
    - gospodarstvo
    - uprava
    - šolstvo
  • RUSIJA MED AVTOKRACIJO IN REVOLUCIJO: KRIMSKA VOJNA

    • polotok Krim ob Črnem morju
    • 1853 - 1856
    • bolnik ob Bosporju = Osmansko cesarstvo
    • rusija zaščitnic pravoslavcev v Osmanski državi
    • 1853 Rusija vdre v Moldavijo, Vlaško
    • Rusija VS. Osmansko c. , VB, Francija, Sardisnko kraljestvo
    • bitka pri Sevastopolju
    • 1856 pariška mirovna pogodba Črno morje postane nevtralno območje
  • RUSIJA MED AVTOKRACIJO IN REVOLUCIJO : ALEKSANDER 2. , ALEKSANDER 3. , NIKOLAJ 2.

    • ALEKSANDER 2. vladal kot avtokrat nasprotoval parlamentarni demokraciji (atentat) uvajal liberalne reforme: modernizacija infrastrukture, industrializacija , univerze
    • ALEKSANDER 3. obdobje reakcije
    • NIKOLAJ 2. nadaljuje politiko Aleksanda 3. bil proti demokraciji revolucionarni krogi Rus. doživi gosp. razvoj socialistična, komunistična stranka Rus.
  • RUSIJA MED AVTOKRACIO IN REVOLUCIJO : RUSKO - TURŠKA VOJNA, RUSKO - JAPONSKA VOJNA, REVOLUCIJA L. 1905

    • RUSKO - TURŠKA VOJNA 1877 Rusko cesarstvo, Osmasnko cesarstvo zmaga Rusov
    • RUSKO - JAPONSKA VOJNA 1904 - 1905 bitka pri Cušimi Japonci premagajo Ruse, dobijo Mandžurijo
    • REVOLUCIJA L. 1905 Petrograd car izdal oktobrski manifest sklical dumo
  • ZDRUŽITEV ITALIJE : 2.VOJNA ZA NEODVISNOST

    • zavezništvo Piemonta, Francije
    • ultimat o razorožitvi
    • bitka pri Magenti in Solferinu, zmaga fra. - ita. vojska
    • 1859- podbis pogodbe v Villafranci (Avstrijski se umaknejo iz Lombardije)
    • dogovor z Napoleonom 3.
    • 1860: Garibaldi zasede Sicilijo, Neapelj
    • Piemont zasedel večji del Papeške države
    • 17. 3. 1861: ita. parlament razglasi ITALIJANSKO KRALJESTVO
  • Period: to

    HABSBURŠKA MONARHIJA : KONEC B. ABSOLUTIZMA

    vzroki
    - 20. 10. 1860 : oktobrska diploma (Franc Jožef)
    - konec neoabsolutizma
    - ustavna monarhija
    - uvajala FEDERALIZEM
    - feb. 1861: februarski patent
    - centralizacija monarhije
    - obuditev parlamentarizma
    - povečala narodna trenja Avs. cesarstva
  • ZDRUŽITEV ITALIJE: RIM ali SMRT

    • zunaj Italije ostala Benečija, preostanek Papeške države
    • idejo o združitvi vodita: mazzini in Garibaldi
    • 1862 Garibaldi s prostovoljci nad Rim
    • 1866 Italija se vključi v Avstrijsko - Prusko vojno, pridobi Benečijo
    • 1870 Francosko - Pruska vojna pridobi Rim
  • ZDRUŽITEV NEMČIJE : NEMŠKO - DANSKA VOJNA

    • Danska VS. Prusija in Avstrijsko cesarstvo
    • povod: Danska želela priključiti vojvodino Schleswig
    • posledice: zmaga Avstrije in Prusije (njun je Schleswig, Holstein)
  • ZDRUŽITEV NEMČIJE : AVSTRIJSKO - PRUSKA VOJNA (SEDEMLETNA VOJNA)

    • Prusija in Italija VS. Avstrijsko cesarstvo
    • načrt: iz Nem. zveze izključiti AVSTRIJO
    • Avstrija bojevala na 2 frontah (proti ITA: Custozza in Vis in proti Prusiji: bitka pri kraljevem Gradcu)
    • 23. 8. 1866 razpad Nem. zveze- mirovna pogodba v Pragi
    • Severnonemška zveza
    • Italija dobi Benečijo
  • HABSBURŠKA MONARHIJA : DUALIZEM + LIBERALNE REFORME +IZZIVI A-O

    DUALIZEM
    = zveza dveh suverenih držav v isti monarhiji
    - začetek AVSTRO - OGRSKE
    - Avstrijci in Madžari iz Habsburške monarhije
    - 1866 Avs. vključena v vojno proti Prusiji, 1870 izguba Benečije
    - sprejme ga F. Jožef - avs. cesar in madž. kralj - skupna zun., finanč. in obramb. politika
    LIBERALNE REFORME
    - 1867 decembrska ustava ...
    IZZIVI AO
    - Dunaj
    - tehnološki napredek, modernizacija, gradnja mornarice, preobrazba v ind. državo, volilna pravica
    - federalistična ureditev
  • Period: to

    ZDRUŽITEV NEMČIJE : FRANCOSKO - PRUSKA VOJNA

    • Francija VS. Prusija
    • Francozi nasprotovali nastanku Nem. cesarstva, bali da jih bojo izrinili
    • 1870: bitka pri Sedanu
    • zmaga Prusija
  • ZDRUŽITEV NEMČIJE IN NEM. CESARSTVO

    • malonemški program
    • ERFURTSKA ZVEZA
    • olomuški sporazum
    • Otto von Bismarck: ministrski predsednik, posodobil prusko armado, konservativec, slabil položaj Avs. c. v Nem. zvezi, realpolitika
    • 1871 mirovna pogodba Frankfurt (Fra. da Nem. Alzacijo, Loreno)
    • odstop Napoleona 3.
    • v Fra. REPUBLIKA
      • 18. 1. 1871 NEMŠKO CESARSTVO
    • razglašeno v Versaillesu
    • ustavna monarhija
    • Vilijem 1.
    • Bismarck
    • zvezna federativna drž.
    • industrializ., kolonizacija, povezovanje v Avstrijo
    • kulturni boj
  • VB IN FRANCIJA NA PREHODU IZ 19. V 20. STOLETJE

    • VB in njen imperij viktorianska doba
    • Irsko vprašanje
    • Francija Pariška komuna