Zgodovina - prehod v 20. stoletje

Oblikovanje političnih strank

1690

1690 -1695 (sprva v Angliji)
Povezovanje strank v tabore (podobni cilji in temelji)
Širili razmak strank po 1848
Socialdemokracija:
- upoštevanja razrednih razlik med pravno enakimi državljani
- cilji: pravna enakost in zaščita delavstva

Velika Britanija in Francija na prehodu iz 19. v 20. stoletje

Period: 1800 to 1882

Velika Britanija in njen imperij
1837 Viktorijanska doba (kraljica Viktorija)
imperialistična sila
notranjepolitična nasprotja (torijci, vigovci, laburisti)
1800 Act of Union (združenje Irskega kraljestva in kraljestva VB)
Daniel O'Connel 1823-katoliško združenje, 1830-org. Repeal
radikalno združenje Mlada Irska
1858 Irsko republikansko bratstvo
politične obstrukcije (70.leta 19.st)
2.polovica 19.st - kmečka vojna
začetek 1.svetovne vojne - Irska samouprava

Meščanska družba, ideologija in politične stranke 19. stoletja

Period: 1800 to 1899

načelo enakosti pred zakonom, uspešnosti in dosežkov, enakih možnosti
buržoazija in proletariat
industrija, trgovina in bančništvo
prva polovica 19. st. (pravi meščani)
meščani po premoženju, po izobrazbi in malomeščanstvo
ustanavljanje društev, krožkov
omika, uživanje v visoki kulturi, gosp. in individualna svoboda
začetki ustavnosti in parlamentarizma
oblikovanje političnih strank (17.st. - Anglija), povezovanje v tabore
širši razmah po 1848
socialdemokracija
krščanska demokracija

Nemška zveza

1848

Revoluciarna združenja - priljubljena pri študentih.
Cilj - vsenemška združitev Marec 1848: več revoluciarnih vrenj - izborijo si:
- svobodo tiska
- uvedbo liberalnih ustav
- razpis volitev v deželne zbore
Sklic zveznega zbora v Frankfurt

1. Vojna za neodvisnost Italije (Združitev Italije)

1848

1848 - 1849 Piemontski minister Cavour: modernizacija, poskusi izriniti Avstrijo iz Apeninskega polotoka, Napoleon III (Francija) mu pomaga
Risorgimento

Nemška zveza

1848

Sklic vsenemškega parlamenta - velikonemški in malonemški program združitve Nemčije. Izpeljava volitev vseh prebivalcev Nemške zveze. Sestane se nemški parlament:
- naj bi izdelali nemško ustavo in sprejeli sklep o združitvi
Kmalu ukinjeni dosežki revolucije:
- pruski kralj Friderik Vilijem IV. ni sprejel nemške krone
- v Prusiji razpustili deželnio zbor in vpeljali oktroirano (vsiljeno) ustavo = volilna pravica po treh volilnih razredih (glede na višino davkov)

Habsburška monarhija

Period: 1848 to 1918

reforme marčne revolucije
Bachov absolutizem (neoabsolutizem)
Konec neoabsolutizma, obnova parlamentarizma
Dualizem
Liberalne reforme
Izzivi Avstro - ogrske

Združitev Italije

Period: 1848 to 1870

Vstaja v Palermu

Jan 12, 1848

Kralj dveh Sicilij je moral obljubiti ustavo.

Francija - Demonstracije

Feb 22, 1848

Kralj zbeži v tujino, delavci zahtevali splošno volilno pravico in izboljševanje volilnega položaja

Francija - Republika

Feb 24, 1848

Razglašena republika, imenovana začasna vlada:
- uzakonijo svobodo tiska in zborovanja
- ukinila smrtno kazen
- meščanstvo stopi korak nazaj
- omejila delovni čas na 10 ur znotraj Pariza in 11 ur izven Pariza

Avstrijsko cesarstvo

Mar 13, 1848

Marčna revolucija
- cesar Ferdinand I odstavi Metternicha
- obljubi vpeljavo ustave, svobode tiska in združvenja, ustanavljanje narodnih gard
22.7.1848 - sklicana ustavodajna skupščina - sprejmejo zakon o odpravi fevdalizma proti plačilu odškodnine.

Novi predsednik

Dec 10, 1848

Izvoljen je bil novi predsednik Louis Napoleon (nečak Bonaparta)

Volitve

1849

Volitve maja 1849, večina monarhistov

Meščanska družba, ideologija in politične stranke v 19. stoletju

1850

Načela meščanske družbe:
- enakost pred zakonom
- načelo uspešnosti in dosežkov - socialna neenakost
- ni enakih možnosti
- buržuazija - bogato meščanstvo (lastniki tovarn)
- proletariat - delavstvo Stoletje meščanstva:
Industrija, trgovina, bančništvo
Razvoj:
- 11. do 13. stoletja - začetki
- 1/2 19. stoletja
- meščani po premoženju - tovarne, veletrgovci, veliko denarja
- meščani po izobrazbi - študentje, profesorji, zdravniki, pravniki
- malomeščanstvo - manj premožni

Začetki ustavnosti in parlamentarizma

1850

Ustava - dokument, kjer so zapisani zakoni (kaj je prav in kaj ne).
Parlament . zakonodajna oblast, en ali sva doma.
Parlamentarizem - politični sistem, kjer parlament sprejema zakone.
Volitve (posredne, neposredne, aktivni / pasivni volilci)
Razvoj demokracije - oblas in pravica vladanja ima ljudstvo.

Rusija med avtokracijo in revolucijo

Period: 1850 to 1905

Avtokracija v Rusiji
način vladanja, kjer vladar odloča o vseh glavnih političnih zadevah v državi (avtokracija vs absolutizem)
Krimska vojna (1853-1856)
Aleksander II.
Rusko - turška vojna
Aleksander III.
Nikolaj II.
Revolucija leta 1905

Bachov absolutizem / neoabsolutizem (Habsburška monarhija)

1851

Reforme marčne revolucije 1848
31.12.1851 Silvestrski patent
Alexander Bach (notranji minister)
1855 konkordat - odnos do Cerkve
odločevalci (cesar+ministri, birokracija, vojska, Cerkev)
nadzor (krepi se cenzura, nadzor policije)
šolstvo
gospodarski liberalizem
uprava

Cesar

1852

Nova ustava - Napoleon III se razglasi za cesarja Francije

Krimska vojna - Rusija med avtokracijo in revolucijo

1853

1853 - 1856
Bolnik ob Bosporju
Rusija zaščitnica pravoslavcev v Osmanski državi
Črno morje postane nevtralno območje
Rusija VS Osmanska d., VB, Francija, Sardinsko k.
Bitka pri Sevastopolju
1856 Pariška mirovna pogodba

Vladarji in vojne - Rusija med avtokracijo in revolucijo

1853

Aleksander II (atentat)
Liberalne reforme (industrializacija, šolstvo, infrastruktura)
proti parlamentarni demokraciji
Rusko - turška vojna (1877)
Aleksander III
Obdobje reakcije
Poostrena avtokracija
Rusifikacija neruskega prebivalstva
Nadaljuje način Aleksandra III (proti demokraciji)
Nove stranke (socialistična, komunistična)
Slabe življenjske razmere, izkopavanje premoga, gradnja železnic
Revolucija 1905

2. Vojna za neodvisnost Italije (Združitev Italije)

1859

Zavezništvo Piemonta in Francije
Ultimat o razorožitvi (Avstrijsko cesarstvo Piemontu)
Bitka pri Magenti in Solferinu
1859-pogodba v Villafranci (umik Avstrijcev iz Lombardije, dogovor z Napoleonom)
Ozemeljsko povečanje Piemonta
1860 - Girabaldi zasede Piemont
Piemont zasede večji del Papeške države

Konec neoabsolutizma - Habsburška monarhija

1860

Konec neoabsolutizma
20.10.1860 oktobrska diploma
Ustavna monarhija
Federalizem

Konec neoabsolutizma

1861

Februar 1861 februarski patent
Centralizacija
Obuditev parlamentarizma

Rim ali smrt (Združitev Italije)

1862

Izven Italije Benečija in Papeška država
Mazzini in Garibaldi
1862 Garibaldi in prostovoljci nad Rim
1866 Italija se vključi v Avstrijsko - Prusko vojno (pridobi Benečijo)
1870 Francosko - Pruska vojna (pridobi Rim)

Nemško - danska vojna (Združitev Nemčije in Nemško cesarstvo)

1864

Danska VS Prusija in Avstrijsko cesarstvo
Danska je želela priključiti vojvodino Schleswig
zmaga Prusije in Avstrijskega cesarstva

Vojne pred ustanovitvijo Nemškega cesarstva (Združitev Nemčije)

Period: 1864 to 1871

Sedemtedenska vojna (Združitev Nemčije in Nemško cesarstvo)

1866

Prusija in Italija VS Avstrijsko cesarstvo
Želeli izključiti Avstrijo iz Nemške zveze
Avstrija na dveh frontah
Bitka pri Kraljevem Gradcu

Dualizem, liberalne reforme, izzivi Avstro - ogrske (Habsburška monarhija)

1867

Dualizem
=zveza dveh suverenih držav znotraj iste monarhije (Madžari, Avstrijci)
(1866 vojna s Prusijo, 1870 izguba Benečije)
Avstrijski cesar in madžarski kralj - ista zunanja, obrambna, finančna Politika
Ime Avstro - ogrska (Cislajtanija, Translajtanija)
Liberalne reforme
1867 decembrska ustava
Izzivi Avstro - ogrske
Dunaj
Modernizacija, gradnja mornarice, preobrazba v industrijsko državo, Splošna in enaka volilna pravica, krepitev vojne stranke
Federalistična ureditev

Francosko - Pruska vojna (Združitev Nemčije in Nemško cesarstvo)

1870

1870-1871
Francija VS Prusija
Francozi proti nastanku Nemškega cesarstva
bitka pri Sedanu
zmaga Prusija

ZDRUŽITEV NEMČIJE IN NEMŠKO CESARSTVO

1871

malonemški program
Erfrutska zveza
Olomuški sporazum
Otto von Bismarck - ministrski predsednik (konservativec, načrtno slabil položaj Avstrijskega cesarstva v Nemški zvezi, realpolitika)
1871-ustanovitev Nemškega cesarstva
1871-mirovna pogodba v Frankfurtu
odstop Napoleona III.
republika v Franciji
USTANOVITEV NEMŠKEGA CESARSTVA (18.1.1871)
razglašeno v Versaillesu
ustavna monarhija
zvezna federativna država
industrializacija, kolonizacija, povezovanje z Avstrijo
kulturni boj (Cerkev VS država)

Rusko - turška vojna (Rusija med avtokracijo in revolucijo)

1877

1877
Osmanska represija pravoslavcev
Rusi zmagajo
1878 premirje v San Stefanu
Bolgarija se ozemeljsko okrepi
povečan vpliv Rusov na Balkanu

Revolucija 1905

Jan 22, 1905

Petrograd
Skliče dumo
1906 temeljni zakon - car ima spet največji del oblasti
Splošna stavka delavcev
Ruska krvava nedelja
Oktobrski manifest